Po besedah direktorja Kleti Brda Silvana Peršolje je v tem trenutku najpomembnejše, da kmetje dobijo pomoč, in to takoj, ne v letu, dveh ali treh. V nasprotnem primeru se bojijo, da bo nedavno povzročena škoda marsikoga potisnila v opustitev obdelovanja.

Nekaj škode na zemljiščih je take, da jo bodo kmetje odpravili sami, je dejal Peršolja. Nekaj je take, da bi pri sanaciji potrebovali zunanjo pomoč, predvsem če gre za obširnejše strojne posege, na najhuje prizadetih delih pa bi potrebovali tudi strokovno pomoč geologa, je dodal.

Obisk kmetijske ministrice Mateje Čalušić v minulem tednu in današnji obisk direktorice sklada je po Peršoljevem mnenju korak v pravo smer, vendar je treba od obljub preiti k dejanjem, je dodal. Obenem je opozoril, da ne sme biti "skrivanja za razpisi, komisijami in ocenjevanji škode", ampak mora biti pomoč administrativno dostopna vsem.

Peršolja je v zvezi s tem omenjal ukrep de minimis za neposredno pomoč kmetom. "Kmetje, ki so že do sedaj ogromno vlagali v te vinograde, sredstev za dodatno odpravljanje škode preprosto nimajo," je dejal.

Sklad kmetijskih zemljišč bo po besedah direktorice najprej pozval zakupnike, naj sporočijo nastalo škodo, v drugem koraku pa si bodo pristojni škodo tudi ogledali. Kjer bo videti, da pridelka prihodnje leto ne bo, bodo zakupnino odpisali. Za sporočanje škode bo na ministrstvu za kmetijstvo vzpostavljen sistem Ajda.

Kmetom bodo pomagali tudi pri pridobivanju dokumentacije, je dodala Tušar. O finančni pomoči pa je dejala, da si sklad lahko privošči le manjše sanacije, za večje pa bo odločilna presoja kmetijskega ministrstva, ki je nosilec proračunskih sredstev.