Potem ko je hrvaška vlada maja letos sprejela strategijo za uvedbo evra kot uradne valute na Hrvaškem, je bila minuli petek prva seja hrvaškega nacionalnega sveta za uvajanje evra, ki jo je vodil hrvaški premier Andrej Plenković.

Po seji je guverner hrvaške centralne banke (HNB) Boris Vujčić povedal, da bi lahko že naslednje leto izvedeli, kakšen bo tečaj kune glede na evro, s katerim bodo vstopili v ERM II. Ta tečaj bo po njegovih besedah ob "manjših oscilacijah" verjetno tudi tečaj končne konverzije kune v evro, ko bo Hrvaška uvedla evro.

Ocenil je, da bo tečaj podoben letošnjemu, ki je znašal približno 7,4 kune za en evro.

V nacionalni strategiji ni predviden datum prevzema evra, omenjen pa je vstop v ERM II leta 2020, ko bo Hrvaška predsedovala z EU. Vujčić je dejal, da bi lahko evro prevzeli v naslednjih petih do sedmih letih.

Guverner centralne banke je še potrdil, da Evropska komisija in Evropska centralna banka izvajata poglobljeno analizo hrvaškega gospodarstva, ki je predpogoj za nadaljevanje pogovorov o vstopu v ERM II.

Z ministrom za finance Zdravkom Marićem načrtujeta, da bosta naslednje leto v Bruselj poslala pismo, v katerem bo država zahtevala članstvo v ERM II in se obvezala izpolniti merila za vstop v območje evra. Hrvaška se je ob vstopu v EU leta 2013 zavezala, da bo uvedla evro.

Kuno so na Hrvaškem uvedli 30. maja 1994, ko so nadomestili hrvaški dinar, ki je bil začasna valuta, s katero je Hrvaška konec leta 1991 potrdila svojo monetarno suverenost. Pri uvajanju kune so bili tudi številni pomisleki v javnosti, saj so valuto s tem imenom uporabljali samo v času ustaškega režima Neodvisne države Hrvaške (NDH) med drugo svetovno vojno.