Na vprašanje, kako je mogoče, da teden dni dopusta na Hrvaškem stane 1600 evrov, medtem ko je v Grčiji ali Španiji to dvakrat ceneje – in ali je edina razlaga pohlep – je Glavina odgovoril: "Včeraj se je sestal Svet za upravljanje turizma na otoku Hvar, in ta tema je bila na dnevnem redu. O tem smo govorili že celo zimo, februarja smo imeli sejo, kjer smo jasno opozorili turistični sektor in predstavili podatke."

Poudaril je, da so cene med drugim tudi odraz razmerja med ponudbo in povpraševanjem. "Kljub posameznim vtisom so naši podatki za prvih šest mesecev zelo dobri, imamo odlične rezultate in prihodke. Tudi število domačih gostov je večje kot kadar koli doslej," je povedal.

Zavrnil je trditve, da so mesta prazna: "Smo ena redkih držav z dobro urejenim sistemom beleženja turistične statistike. Povprašajte katero koli uradno turistično skupnost – podali vam bodo resnične podatke. Bili smo tudi v Dalmaciji in videli, da so destinacije zelo dobro zasedene."

O dvigu cen – dvignile so se tudi drugod

Na vprašanje, ali se mu zdi drago, ko gre kaj pojesti v restavracijo, je odgovoril: "To je podobno tudi pri naših konkurentih. Cene so res zrasle, a so tudi drugod."

Poudaril je, da so bili prav oni tisti, ki so prvi opozorili na problem, in da so včeraj poslali pomembno sporočilo glede na geopolitične razmere: "Ustvarili smo vse pogoje, da lahko dosežemo dobre poslovne rezultate."

Bodo visoke cene odgnale turiste?

Na vprašanje, ali ga skrbi, da bodo visoke cene odgnale turiste, je odgovoril: "Ne, ne bojim se. Res smo dvignili cene, a hkrati tudi kakovost. V tem poslu ni pomembno biti najcenejši, temveč imeti dober odnos med ceno in kakovostjo. Veliko smo vlagali in kakovost dvignili."

"Ko govorimo o družinskem nastanitvenem turizmu – to je še vedno eden najdonosnejših poslov na Hrvaškem," meni Glavina.

Dejal je, da tekma poteka in da je ta boj hujši kot kadar koli prej. Poudaril je, da bo pravo stanje vidno šele ob koncu leta in da verjame, da bodo zadovoljni – a dodal, da je treba ravnati preudarno.

Na vprašanje, ali je zlom sezone v Črni gori tudi opozorilo za Hrvaško, je dejal: "Ne poznam njihovih podatkov. Vedno sem zaskrbljen, ko gre za prihodnost, in vedno poudarjam, da moramo turizem razvijati ne za eno leto, temveč za tri ali štiri leta naprej. Želimo si turizem, ki bo deloval skozi celo leto. Ne moremo več razmišljati kot nekoč, da moramo vse zaslužiti v dveh ali treh mesecih. Hrvaška mora postati celoletna turistična destinacija."