Marušič v posnetku poda hipotetičen, "a povsem možen" primer, ko si "Jan in Kaja" za prihajajoče študijsko leto kot prvo željo izbereta vpis na študij biotehnologije in imata uspeh v tretjem in četrtem letniku prav dobro. Jan je na maturi dobil 23 točk, Kaja pa točko manj 22, "če pa pogledate njun odstotkovni izkupiček, vidite, da je bila Kaja boljša od Jana."

Kaja imela več odstotkov, a manj točk na maturi

"Po formuli za izračun končnega števila točk na maturi se teh 23 in 22 točk pretvori v 90 in 87,5. Ker se točke mature upoštevajo v 60 odstotkih, preostalih 40 odstotkov enakomerno odpade na uspeha v tretjem in četrtem letniku, njun končni izbir točk tako pokaže, da je 86 za Jana in 84,5 za Kajo," razlaga Marušič.

Kot nadaljuje, je bila na študiju biotehnologije v letu 2018/19 omejitev vpisa, ki je zanašala 86 točk. "Tako je bil Jan sprejet na študij, Kaja pa na študij biotehnologije ni bila sprejeta. Čeprav sta oba zaključila tretji in četrti letnik z enakim uspehom, na maturi pa je bil Kajin odstotkovni rezultat celo boljši kot Janov," izpostavlja.

Marušič: "Težava je v preslikavah, ki jih uporablja RIC"

Kako lahko do česa takega pride? Marušič je s prstom pokazal na matematične preslikave, ki jih uporablja Republiški izpitni center (RIC). "Najprej uporabijo zožitveno preslikavo in odstotkovni interval od 1 do 100, pri vsakem predmetu posebej preslikajo v množico števil od 1 do 5 oziroma od 1 do 8, če gre za predmet na višji ravni. Potem pa v drugem koraku uporabijo še razširitveno preslikavo in doseženo število točk na maturi iz intervala od 1 do 34 preslikajo nazaj na interval od 1 do 100."

Vsaka od omenjenih dveh preslikav ima elemente neverodostojnosti, meni Marušič. "Prva zato, ker različnim odstotkom priredi isto število, druga pa zato, ker ne ohranja razmerij med točkami. Zato se lahko zgodi, da ena sama odstotna točka pomeni razliko ena v končni oceni na maturi – in obratno, pet odstotnih točk prav nobene razlike v oceni. In prav to se je zgodilo Janu in Kaji."

Rešitev v sprejemnih izpitih, podobnih ameriškim?

Kot možno rešitev je Marušič predlagal, da bi se zgledovali po testu za vpis na univerze, ki ga uporabljajo v Ameriki (SAT oziroma 'scholastic aptitude test'). "Tam rezultati zelo verodostojno odražajo kandidatov učinek na dan, ko je opravljal test. In do teh nepravičnosti, ki sem jih omenil, ne more priti. Če že ne zmoremo širšega pogleda na kandidatovo osebnost, ampak hočemo na vsak način vse spraviti v točke, potem naj bodo te točke vsaj verodostojne in odraz kandidatovega znanja."

Z vprašanjem, kaj je bil namen rektorjeve objave in ali menijo, da bodo z objavo spodbudili odgovorne k spremembi načina točkovanja, smo se obrnili na primorsko univerzo. Tam so nam odgovorili: "Matura je eden od pogojev za vpis na univerze. Zato smo želeli ob zaključevanju maturitetnega procesa za dijake, ki so v šolskem letu 2018/2019 opravljali maturo, opozoriti na eno od težav maturitetnega sistema v Sloveniji. Morda bodo odgovorni razmislili o prevetritvi sistema točkovanja za naslednjo generacijo," so zapisali.