Skupni prihodki od davkov in socialnih prispevkov so se lani povečali. V javne blagajne se jih je steklo skupaj 26,05 milijarde evrov, kar je 10,8 odstotka več kot leto prej. Davčni prihodki so se najbolj povečali pri davkih na kapital, razlog je davek na bilančno vsoto bank in hranilnic, so sporočili s statističnega urada.
DAVKI IN PRISPEVKI DOSEGELI NOVE VIŠAVE: Država lani pobrala več kot 26 milijard evrov
Slovenija
Davčni prihodki so se lani povečali na 14,47 milijarde evrov. Pri davkih na kapital jih je bilo skoraj petkrat toliko predlani ali 124 milijonov evrov. Razlog je davek na bilančno vsoto bank in hranilnic, ki se bo obračunaval za leta 2024 do 2028 in katerega namen je financiranje izvajanja ukrepov obnove po poplavah v letu 2023.
Zaradi dviga davčne stopnje so se za 19,6 odstotka povečali prihodki od davka na dohodek pravnih oseb. Rast pri davkih od dohodka posameznikov ali gospodinjstev oz. dohodnini je bila 10-odstotna, prihodki od davkov na proizvodnjo in uvoz so se povečali za pet odstotkov, prihodkov od davka na dodano vrednost pa za 3,8 odstotka.
Prihodki od socialnih prispevkov so lani znašali 11,58 milijarde evrov in so se povečali za 13,7 odstotka. K dvigu je prispeval tudi obvezni zdravstveni prispevek, ki je na začetku lanskega leta nadomestil prostovoljno zdravstveno zavarovanje.
Delež vseh davčnih prihodkov v bruto domačem proizvodu Slovenije je lani znašal 21,5 odstotka in je bil za 0,7 odstotne točke večji kot leto prej. Tako je dosegel delež iz leta 2022.