Predsednica DZ in poslanci SDS so sicer na okopih že ves aktualni sklic DZ, med njimi se je tudi večkrat zaiskrilo.

V SDS pa so v današnji napovedi zahteve za razrešitev izpostavili postopanje Klakočar Zupančič ob predlogu za razpis posvetovalnega referenduma o predlogu zakona o dodatku k pokojnini za izjemne dosežke na področju umetnosti, ki so ga predlagali sami. Kolegij predsednice DZ je namreč na torkovi seji glasovanje o predlogu za razpis posvetovalnega referenduma uvrstil na četrtkovo izredno sejo DZ, čemur pa predlagatelji nasprotujejo.

V dopisu predsednici DZ - sej kolegija se namreč v SDS ne udeležujejo več - so pozvali k umiku, ker gre po njihovem mnenju za kršitev 184. člena poslovnika, ki določa, da se predlog uvrsti na dnevni red prve naslednje seje DZ, če je vložen najkasneje 30 dni pred to sejo. Ta rok se po njihovem mnenju še ni iztekel, pač pa bi morali o pobudi odločati šele po 30 dneh po vložitvi.

Enako so takšno kršitev predsednici DZ očitali tudi maja ob predlogu za posvetovalni referendum o priznanju Palestine.

Predsednica DZ je sicer na tnalu opozicijskih poslancev, s katerimi je večkrat prišla navzkriž, že dobri dve leti od nastopa funkcije na čelu DZ. V opoziciji so ji večkrat očitali nedostojno vedenje, kršenje poslovnika DZ, ustave in zakonodaje, diskriminatoren in žaljiv odnos do opozicijskih poslancev in omejevanje njihovega dela. Iz SDS so oktobra sporočili, da na sejah kolegija predsednice DZ ne bodo več sodelovali in že tedaj zažugali tudi z možnostjo zahteve za razrešitev. Še pred tem se je NSi s pismom o "eroziji parlamentarne demokracije v Sloveniji" obrnila tudi na Evropski parlament.

V SDS in NSi so tako jeseni policiji in Okrožnemu državnemu tožilstvu v Ljubljani naznanili tudi sum storitve kaznivega dejanja zlorabe uradnega položaja ali uradnih pravic in nevestnega dela v službi zoper predsednico DZ. Kamen spotike je bila tedaj med drugim tudi zahteva za ustanovitev preiskovalne komisije, ki bi pod drobnogled vzela delovanje podjetij v slovenski energetiki. Zahteve Klakočar Zupančič tedaj ni uvrstila na dnevni red seje DZ, saj je bila ta po njenih navedbah obremenjena z več nepravilnostmi, najhujša pa je po njenih besedah bila, da se je vsebina delno prekrivala z že ustanovljeno parlamentarno preiskavo.

Klakočar je doslej vse očitke in kritike o njenem delu uspešno odbijala, četudi je kakšna od njenih potez v neformalnih pogovorih privzdignila tudi obrvi v koalicijskih vrstah.

Predlog za razrešitev predsednika DZ lahko sicer vloži najmanj deset poslancev, za razrešitev predsednika DZ pa je na tajnem glasovanju potrebnih 46 poslanskih glasov.

Če predsedniku DZ preneha funkcija, ga po poslovniku DZ nadomešča najstarejši podpredsednik.

Podpise bodo prispevali tudi poslanci NSi

Osem poslancev NSi bo zagotovo prispevalo podpise k predlogu SDS za razrešitev predsednice DZ Urške Klakočar Zupančič, je napovedal predsednik NSi Matej Tonin. Dejal je, da je Klakočar Zupančič v zadnjih dveh letih velikokrat kršila poslovnik DZ in zakone.

"V opoziciji smo poskušali na različne načine, z opozarjanjem, tudi z ovadbo, uporabljali smo različna pravna sredstva, ki smo jih imeli na razpolago, vse je bilo neučinkovito. Zadnje orodje, ki nam ostane, je predlog za razrešitev predsednice državnega zbora," je Tonin medijem povedal ob robu potrjevanja nove Evropske komisije v Strasbourgu.

Če ne bi ukrepali, bi po njegovih besedah lahko nastal vtis, da se s takšnim vodenjem parlamenta celo strinjajo in da je to, kar počne predsednica DZ, v redu. "Postopki, pravila so mati demokracije in če se te stvari začnejo kršiti in če se ne upoštevajo, potem pridemo samo do pravila močnejšega, to pa je konec demokracije," je še opozoril predsednik NSi.