Težave so se začele 1. decembra 2024, ko je Kallasova, takoj po prevzemu položaja, obiskala Kijev. Tam je na omrežju X objavila: "Evropska unija želi, da Ukrajina zmaga v tej vojni proti Rusiji." Ta izjava je sprožila nemir med evropskimi uradniki, saj je presegla previdno, diplomatsko usklajeno retoriko, ki jo EU uporablja že več kot dve leti od začetka ruske invazije februarja 2022. "Manj kot dan na položaju, pa že presega dogovore," je dejal anonimni diplomat. Kritiki pravijo, da njeno delovanje spominja na vodenje nacionalne vlade, kar ni primerno za vlogo, ki zahteva usklajevanje 27 držav. "Še vedno se obnaša kot premierka," je dodal drug vir.

A clearly unstable person single-handedly trying to drag the EU into a war with Russia. She should be in a mental institution where she can get the help she needs. pic.twitter.com/zFmiIxUJaE

— Thomas Fazi (@battleforeurope) March 26, 2025

Glavne kritike njenega vodenja

- Oster odnos do Rusije: Kallasova, ki izhaja iz Estonije, države z zgodovinsko napetimi odnosi z Rusijo, zagovarja trdo linijo proti Moskvi. To je v nasprotju z bolj zadržanimi stališči držav, kot sta Španija in Italija, ki ne delijo njenega prepričanja, da Rusija predstavlja takojšnjo nevarnost za EU. "Če jo poslušaš, se zdi, kot da smo že v vojni z Rusijo, kar ni uradna pozicija EU," je pripomnil uradnik iz južne Evrope.

- Pomanjkanje posvetovanja: Diplomati ji očitajo samovoljne odločitve. Na primer, predlagala je povečanje vojaške pomoči Ukrajini brez predhodnih pogovorov z vsemi članicami, kar je razjezilo tiste, ki pričakujejo vključujoč proces. "To ni vodenje, to je vsiljevanje," je dejal eden od virov.

- Sporni finančni načrt: Po vrnitvi z varnostne konference v Münchnu februarja 2025 je Kallasova pripravila dvostranski dokument, poslan državam EU v nedeljo zvečer, tik pred srečanjem zunanjih ministrov. Predlagala je, da EU zagotovi vsaj 1,5 milijona topovskih granat in dodatne milijarde evrov za Ukrajino, pri čemer bi vsaka država prispevala sorazmerno z bruto domačim proizvodom. To bi prisililo večje države, kot je Francija, ki je doslej dala manj na prebivalca kot baltske ali nordijske države, k večjemu prispevku. Predlog je bil deležen ostrih kritik zaradi nenadnega pristopa in domnevne "prisile". Po burnih odzivih je Kallasova zmanjšala cilj na 5 milijard evrov vredne granate, kar pa ni pomirilo vseh nasprotnikov.

Ima tudi zveste zaveznike, zlasti med severnimi in vzhodnimi članicami EU

Danska premierka Mette Frederiksen je pohvalila njeno delo, rekoč: "Zelo smo zadovoljni z njo." Podobno jo podpira več baltskih držav, ki delijo njeno zaskrbljenost glede Rusije. Uradnik EEAS je poudaril, da so jo članice izbrale z razlogom: "Želeli smo voditeljico z izkušnjami na čelu države, ki bo v kriznih časih, kot je zdaj, odločno ukrepala, ne pa le iskala kompromise." Njeni zagovorniki trdijo, da je njen pristop nujen v trenutku, ko evropski voditelji obljubljajo pomoč Ukrajini, a pogosto ostajajo pri besedah. "Smo v letu 1938 ali 1939 – ni čas za skrivanje za procesi," je dodal uradnik.

Kontraverzni nastopi na mednarodnem parketu

- Napeti odnosi z ZDA: Februarja letos je bil načrtovan obisk v Washingtonu, kjer naj bi se srečala z ameriškim državnim sekretarjem Marcom Rubiom, a je ta sestanek odpovedal v zadnjem trenutku. Kritiki pravijo, da ni pripravila jasnih predlogov, ki bi ZDA prepričali v sodelovanje. "Prišla je s praznimi rokami," je dejal nekdanji visoki uradnik EU, čeprav je tiskovni predstavnik Kallasove trdil, da je bilo srečanje "dobro pripravljeno". Po srečanju Donalda Trumpa in Volodimirja Zelenskega v Ovalni pisarni, kjer je podpredsednik JD Vance zavrnil Rusijo kot grožnjo, je Kallasova tvitnila: "Svobodni svet potrebuje novega voditelja." Ta izjava je razburila države, kot je Nemčija, ki želijo ohraniti komunikacijo z administracijo Trumpa. "Večina članic noče zaostrovati odnosov z ZDA," je dejal neki diplomat.

- Outsiderka v EU: Kallasova prihaja iz Estonije, države z 1,4 milijona prebivalci – manj kot ima Pariz – in iz liberalne stranke, ki se je na zadnjih evropskih volitvah junija 2024 odrezala slabo. V EU, kjer prevladujejo konservativni voditelji, kot sta francoski predsednik Emmanuel Macron in prihodnji nemški kancler Friedrich Merz, je v šibkem položaju. Poleg tega je prevzela EEAS v času, ko se predlagajo rezi v proračunu in osebju službe, kar še otežuje njeno delo.

Kot še piše Politico, je Kaja Kallas vstopila v vlogo z vizijo odločnega vodenja in poudarkom na podpori Ukrajini ter soočenju z Rusijo, a njeni prvi meseci so bili vse prej kot gladki. Kritiki ji očitajo pomanjkanje diplomatske finese, samovoljne odločitve in neskladje z nekaterimi članicami, medtem ko jo zagovorniki vidijo kot pogumno voditeljico, ki jo EU potrebuje v času krize. Njeni odnosi z ZDA so napeti, položaj znotraj EU pa negotov zaradi političnih razlik in njenega ozadja. "Porota še ni odločila," pravijo diplomati, kar pomeni, da bo njen uspeh odvisen od sposobnosti usklajevanja raznolikih interesov znotraj bloka in gradnje kredibilnosti na svetovnem odru. V prihodnjih mesecih bo ključna za oblikovanje zunanje politike EU v izjemno zahtevnih geopolitičnih razmerah.