V ozadju mesta, kjer vsak zavoj spominja na legendarni asfalt formule 1, deluje dovršen nadzorni sistem – kamere pokrivajo skoraj vsak centimeter kneževine, policija je diskretna, a neprestano prisotna. Toda v tej navidezno varni mreži je pravna praznina, ki je sprožila ostre razprave. Po ulicah, kjer je hitrost omejena na 50 kilometrov na uro, oblasti vztrajajo, da je tveganje majhno, kritiki pa opozarjajo, da fizika trka velja tudi za milijonarje.

Zadnja razprava v Nacionalnem svetu se je spremenila v ideološki spopad. Štirje izvoljeni člani so se uprli stališču večine. Mathilde Leclerc je opozorila: "Pogovori o varnosti na cesti ne morejo biti selektivni." Nathalie Amoratti-Blanc je varnostne pasove označila za civilizacijski standard, Jade Aureglia pa je spomnila na paradoks kneževine: "Znani smo kot dežela dirkalnih stez in hitrosti."

Mit, da so nizke hitrosti varne, znanost jasno zavrača. Obsežna analiza 75 študij, objavljena v reviji Accident Analysis & Prevention, potrjuje, da varnostni pas drastično zmanjša tveganje za smrt ali hude poškodbe, ne glede na hitrost. Pri trku s hitrostjo 50 km/uro telo, ki ni pripeto, zadene armaturo s silo, primerljivo s padcem iz tretjega nadstropja.

Razlike med Monakom in sosednjo Francijo so očitne. Le nekaj metrov čez mejo neuporaba pasu stane 135 evrov in pomeni tri kazenske točke, medtem ko v Monaku kazenskih točk sploh ne poznajo. Dovoljeno je celo uporabljati slušalke med vožnjo, kar je v Franciji prepovedano. Tamkajšnji zakon ostaja napisan v skoraj romantičnem, arhaičnem tonu, ki od voznika zahteva le, da "mora biti sposoben izvesti potrebne manevre".

Posebnosti kneževine pa se ne končajo na cestah. Po mnenju bralcev Monaco Tribune je med najbolj nenavadnimi monaškimi zakonodajnimi posebnostmi tudi strogo regulirana pravica do splava, ki je veliko bolj omejena kot v večini Evrope. Poleg tega Monako sledi načelu izrecnega soglasja pri darovanju organov – odstranitev organov po smrti je dovoljena izključno, če je oseba to jasno pisno odobrila že za časa življenja.

Med zanimivostmi, ki jih prebivalci radi izpostavijo, so tudi vsakodnevne prakse vzdrževanja čistoče – smetnjaki se redno perejo in odišavljajo, nekatera podjetja pa uporabljajo dišavne difuzorje na vhodih, ki se samodejno sprožijo. Monaška tradicija urejanja prostora se kaže tudi v pravilih gradnje – stavbe okoli parka Princesse Antoinette ne smejo zakriti pogleda na knežji grad.

Monako ima tudi stroga pravila glede iger na srečo: Monaški državljani ne smejo igrati v domačih kazinojih, čeprav jih lahko obiščejo kot spremljevalci.