Predsednik sveta RTVS Goran Forbici je izpostavil, da stabilno in zadostno financiranje zavoda ni kaprica ali privilegij, ampak ustavni pogoj za njegov obstoj.

Pri tem se je skliceval na ustavno sodišče, ki meni, da država ne more zagotavljati pravice državljanov do obveščenosti, če javnemu mediju odtegne denar. "Če nam država finančno spodnese tla pod nogami, nam neposredno onemogoči, da neodvisno in kakovostno opravljamo svoje delo," je poudaril.

Zakonodajalec sicer lahko spreminja vire financiranja, je dejal, vendar mora biti vsaka sprememba ekonomsko utemeljena, ne pa rezultat politične kaprice ali samovolje oblasti.

RTVS je javni medij, ne državni, je dejal Forbici, zato pripada vsem državljanom, njen lastnik in naročnik pa niso politične stranke, ampak družba. "Naša naloga je, da smo kritično ogledalo oblasti, glas manjšin, prostor za kulturo, znanost in nepristransko informira," je povedal.

Predsednica uprave RTVS Natalija Gorščak je izpostavila, da mora biti financiranje zavoda predvidljivo, ne torej predmet splošnih proračunskih pogajanj. Pomembna je tudi neodvisnost od politike, saj financiranje ne sme postati način pritiska na uredniško ali institucionalno neodvisnost. Ključen pa je tudi pravičen in transparenten sistem.

Gorščak je še omenila, da rtv-prispevek že leta ne sledi tehnološkemu razvoju in inflaciji.

Gost seje Jean Philip iz Evropske radiotelevizijske zveze (EBU) je poudaril, da je RTVS ključen za razvoj Slovenije. Javni mediji potrebujejo zadostno in neodvisno financiranje, je izpostavil, pri tem pa se je skliceval tudi na Evropski akt o svobodi medijev.

Svet RTVS je na sejo povabil tudi več strokovnjakov. Raziskovalka z Mirovnega inštituta Brankica Petković je poudarila, da je vprašanje rtv-prispevka, o katerem bodo državljani oktobra odločali na referendumu, tudi vprašanje neodvisnosti in demokratične odgovornosti. Poleg tega je vprašanje, ali želimo, da RTVS ostane javna institucija, ki je v prvi vrsti odgovorna javnosti.

Razprava o javnem mediju se po besedah Suzane Žilič Fišer z Inštituta za medijske komunikacije na fakulteti za elektrotehniko, računalništvo in informatiko pogosto ustavi pri višini prispevka, številu zaposlenih in oddajah.

A vprašati se je treba tudi, kakšen javni medij sploh potrebuje država, ki želi zaščititi svoj jezik, kulturo in identiteto, je dejala. "Močan javni medij v Slovenije ni razkošje, ampak je zagotovo eden od pogojev, da lahko v globalnem digitalnem okolju postane kulturno samozavestna, ustvarjalna in dejansko demokratična," je poudarila.

Odgovor na to, kakšno RTVS potrebujemo, po besedah Žilič Fišer zagotovo ni v krčenju, ampak ponujanju novih, drugačnih vsebin za vse generacije. Meni, da državljani potrebujejo kredibilen in kakovostni informativni program ter izobraževalne in lokalne vsebine.

Raziskovalka s fakultete za družbene vede Tanja Kerševan pa je med drugim ocenila, da bi bila morebitna ukinitev rtv-prispevka resen eksperiment z institucijo, ki je preveč pomembna, da bi se z njo igrali. Predvidoma bi pomenila tudi izgubo kadrov, ki bi jih težko nadomestili.

Državna sekretarka na ministrstvu za kulturo Uršula Menih Dokl je medtem zagotovila, da se na ministrstvu zavedajo pomena RTVS. Zavod je po njenih besedah "posebnega kulturnega in nacionalnega pomena, ki pomembno prispeva k uresničevanju svobode izražanja, pravice javnosti do obveščenosti in zadovoljevanju demokratičnih, socialnih in kulturnih potreb".

Dolžnost države je, da zagotavlja pogoje za njeno institucionalno avtonomijo, uredniško neodvisnost in primerno financiranje, je dejala. Hkrati pa je poudarila, da bo treba ne glede na izid referenduma zagotoviti sistemske rešitve za RTVS, ki bodo upoštevale voljo državljanov in "varovale javni interes po obstoju neodvisne, pluralne in finančno vzdržne javne televizije".