"S prvim dnem našega predsedovanja smo si začeli prizadevati za utrjevanje pripravljenosti EU na krize. Sklepi, ki so jih danes sprejele države članice, so pomemben korak pri nadaljevanju naše poti k ponovni skupni vzpostavitvi odpornejše Evrope," je poudaril državni sekretar za evropske zadeve Gašper Dovžan, ki je vodil včerajšnje zasedanje.

Članice so v sklepih v 18. točkah, ki štejejo približno osem strani, spomnile, da se je EU v svoji zgodovini spoprijela že s številnimi krizami ter postopno oblikovala politiko in uvajala institucionalne spremembe za krepitev zmožnosti spopadanja s prihodnjimi krizami. Ob tem so izpostavile, da postajajo krize vse kompleksnejše, z vse bolj škodljivim vplivom na EU.

Gašper Dovžan

V sklepih so članice zapisale tudi, da so nauki pandemije covida-19 osvetlili pomen EU in skupnega delovanja v krizi, saj da bi bili brez tega pri spoprijemanju s covidom vsi na slabšem. Kljub nekaterim pomanjkljivostim se je EU s krizo spopadla dobro, zlasti zahvaljujoč usklajevanju in solidarnosti, so izpostavile.

Pandemija je denimo osvetlila potrebo po sodelovanju pri krepitvi odpornosti notranjega trga na motnje v ključnih dobavnih verigah in v gospodarskih sektorjih, kot so farmacija, medicinski pripomočki in polpredvodniki ali čipi - bistvena sestavina vsake elektronske naprave.

Eden temeljnih evropskih digitalnih ciljev je na primer prav okrepitev evropske proizvodnje polprevodnikov s sedanjih desetih na najmanj 20 odstotkov svetovne proizvodnje.

Glede na nepogrešljivo vlogo notranjega trga EU so članice v sklepih izpostavile, da morajo biti krizni ukrepi začasni, sorazmerni in povsem usklajeni s ciljem čimprejšnje vrnitve v normalno stanje, ko epidemiološke razmere to dopuščajo.

Poleg tega so v sklepih opredelile bistvene vsebine, ki jih je treba razvijati še naprej, da bi tako zagotovili odpornejšo unijo. Večji poudarek da je treba nameniti pripravljenosti, boljšemu predvidevanju in kontinuiteti pri kriznem upravljanju.

V prihodnje se mora biti EU pripravljena soočiti z najrazličnejšimi krizami, tudi hibridne narave, kar bo terjalo izboljšano čezsektorsko in čezmejno upravljanje. Ključno pa bo tudi okrepljeno strateško in krizno komuniciranje ter boj proti dezinformacijam, še piše v sklepih.

Sklepi so odziv na junijski poziv voditeljev članic unije k prizadevanjem za krepitev skupne pripravljenosti, zmožnosti odzivanja in odpornosti na prihodnje krize ter za zaščito delovanja notranjega trga.