Vlada je že lani napovedala, ne glede na krizo, da bo letošnje leto prelomno z vidika investicij, je spomnil Golob. Naložba Leka je prva taka, v prihodnjih tednih, mesecih jih pričakujemo še več, morda ne tako velikih, gre pa za panoge, kot sta avtomobilska in lesno-predelovalna, je dejal.

"Pomembno je, da je ta cikel sprožen, in nič ni narobe, če vsak mesece pride ena taka novica, da nas to ves čas opominja, da je Slovenija na izhodu iz krize," je dejal premier.

Golob ne verjame, da bi naložba Leka propadla, saj "imamo opravka s podjetjem, ki ima dolgo in uspešno zgodovino investiranja v Sloveniji". Po drugi strani prihaja naložba v prelomnem trenutku za skupino Sandoz, ki se ločuje od Novartisa in si je za prvo naložbo izbralo Slovenijo, je dejal. Od tega, ali bo uspešno v Lendavi, bo odvisna njihova prihodnost na kapitalskih trgih, je poudaril.

.@vladaRS in Lek farmacevtska družba d.d., član skupine Sandoz, sta podpisala memorandum o soglasju o načrtovani naložbi v visokotehnološki center za proizvodnjo v Lendavi. Ocenjena vrednost naložbe je predvidoma 400 milijonov €.

Več: https://t.co/ii61Au36qL pic.twitter.com/HL9Nx3M5oO

— Ministrstvo za gospodarstvo, turizem in šport (@MGTS_gov) March 9, 2023

Glede kanadsko-avstrijske avtomobilske skupine Magna, ki zapira lakirnico v Hočah, je dejal, da je za Slovenijo pomembno, da bo država dobila povrnjena sredstva pomoči. Dodal je, da je bila ta obljuba dana pisno.

Nobena reforma ni zastonj, poudarja premier, ki verjame, da so na dolgi rok nujne in bodo dale finančne rezultate. To je tudi najboljši odgovor na fiskalna pravila in nov skupni okvir. Ob sprejemanju proračunov za 2023 in 2024 je vlada načrtno, že septembra za letošnji proračun načrtovala primanjkljaj nad fiskalnimi pravili, ker želi pomagati gospodarstvu in istočasno spodbuditi investicije. V letu 2024 planiramo primanjkljaj znotraj fiskalnih pravil, je poudaril.

Sestavni del zdravstvene reforme je tudi nujna prevetritev načina upravljanja z zdravstvenimi zavodi, slednji je eden glavnih razlogov, da je zdravstvo v taki krizi, kot je, pa je premier odgovoril na vprašanje glede pisma, ki ga je nanj naslovilo več kot sto direktorjev zdravstvenih zavodov z opozorilom, da bodo plače nekaterih zdravnikov po 1. aprilu presegle njihove plače. V pismu so zapisali, da razmišljajo o odstopu, če ta nesorazmerja ne bodo odpravljena.

V plačnem sistemu je reforma nujna, to je dokaz, da brez celovite reforme ne moremo spraviti Slovenije naprej, poudarja premier. Niso pa po njegovih nujno samo direktorji zdravstvenih zavodov tisti, ki so podplačani. "2000 zdravnikov je plačanih bolje od mene, pa zato ne razmišljam, da bi odstopil," je dejal. Plačna reforma bo morala pripeljati do tega, da bomo vsi plačani tako, kot je potrebno in po učinku. Ta sistem ne bo vzpostavljen čez noč, zagotovo ne do 1. aprila, je opozoril Golob.

Med drugim se je odzval tudi na očitke, da o vsebini reform, ki jih napoveduje vlada, še nič ni jasnega. Z reformami, ki se jih nihče ni loteval 15 let, smo začeli 15. januarja, je dejal. Po dveh mesecih izvajati časovni pritisk za nekaj, kar se ni izvajalo 15 let, pa je po njegovih besedah neodgovorno.