Janez Janša

Janša je prepričan, da "ustavno večino razuma" potrebujemo za dopolnitev ustave. Med cilji je naštel zaščito blaginje davkoplačevalcev, stabilnost gospodarstva, decentralizacijo in stabilizacijo političnega okolja s kombiniranim volilnim sistemom. Po njegovem mnenju je treba v ustavo zapisati tudi zaščito starševstva, svobodo izražanja, dodatne ustavne instrumente za enakost pred zakonom in vladavino prava "in še posebej pravice do naravnega sodnika".

Ustavna večina se bo oblikovala "okrog nove vladne koalicije", SDS pa se bo glede iskanja 60 glasov pogajala z vsemi. Glasov po njegovih besedah ne potrebujejo za "kakršnekoli ideološke popravke ustave, ampak za zdravorazumske rešitve, ki jih potrebujemo vsi".

Poleg ustavnega v demokraciji obstajata še dva nivoja sodelovanja, je dejal, in sicer pri nacionalnih projektih, ki presegajo en mandat, pri čemer bodo soglasje iskali tudi z opozicijo.

Tretji nivo je vladni, kjer pri "urgentnem popravljanju katastrofalnega stanja v zdravstvu, davčni politiki, odnosu do demografije, sistemske korupcije, ilegalnih migracij in varnosti" potrebujejo vladno večino brez strank aktualne koalicije. "Njih v naslednji vladni koaliciji ne vidimo," je dejal in dodal, da so naredile preveč škode.

V nagovoru je nanizal številne kritike vlade Roberta Goloba. Kot ključno oceno mandata je izpostavil gospodarsko rast, ki je kljub rekordni zaposlenosti padla pod povprečje EU. Ob morebitni ponovitvi mandata Golobove vlade nas bo po njegovih besedah "prehitel cel Balkan".

"Najprej bomo zgradili nazaj, kar so dobrega porušili," je dejal. Po njegovem mnenju ločnica še pred nobenimi volitvami, razen leta 1990, ni bila tako jasna kot zdaj. "Na volitvah 22. marca bomo izbirali med politiko, ki gradi in ustvarja, in anti politiko, ki ruši, ukinja in zapravlja," je poudaril.

Znova se je zavezal, da SDS nikoli več ne bo oblikovala koalicije "brez jasne večine in trdne programske večine". "Volitve pred nami so zelo pomembne, niso pa zadnje," je dodal in poudaril, da je SDS zgrajena "za ves čas trajanja slovenske države".

Na konvenciji je SDS predstavila tudi kandidate za poslance. Janša kandidira v Grosupljem in Ivančni Gorici, podpredsednik Aleš Hojs v okraju Vič Rudnik, podpredsednik Zvonko Černač pa v Ajdovščini.

Kandidirala bo tudi večina aktualnih poslancev: vodja poslanske skupine Jelka Godec v Šentjurju, podpredsednik DZ Danijel Krivec v Tolminu, Žan Mahnič in Andrej Hoivik v Škofji Loki, Andrej Poglajen v Idriji, Alenka Jeraj v Vič Rudniku, Rado Gladek v Domžalah, Anja Bah Žibert v Novem mestu, Tomaž Lisec v Sevnici, Karmen Furman v Slovenski Bistrici in Franc Breznik v Lenartu.

Na listi sta tudi nekdanji državni sekretarki Alenka Forte (Zagorje ob Savi) in Polona Rifelj (Celje). Predsednik SDM Luka Simonič bo kandidiral v Pesnici, podpredsednica podmladka Karin Planinšek pa v okraju Ljubljana Center.

Na listi kandidirajo tudi nekdanji gospodarski minister in predsednik nekdanje SMC, kasneje stranke Konkretno, Zdravko Počivalšek (Jesenice), nekdanja poslanka Konkretno Monika Gregorčič (Kranj), Gregor Perič (Izola) ter nekdanji mariborski župan Franc Kangler (Maribor).

Hojs je ob robu konvencije dejal, da so se osredotočili na teme, "ki državljane bolijo", ne pa na to, "kdo je za koga, ali pa kdo je proti komu drugemu".

Tudi Godec meni, da "nima smisla vnaprej napovedati" partnerjev za ustavno večino. Strinja se, da brez trdne parlamentarne večine nima smisla sestavljati manjšinske vlade. "Do zdaj smo vedno imeli manjšinsko vlado, pa vemo kako je bilo," je dodala.

SDS je ob tem zaznamovala tudi 37. obletnico ustanovitve SDZ in SDSS. Diamantni znak SDS je prejel nekdanji predsednik DZ France Cukjati. SDS je nastopila na vseh parlamentarnih volitvah od leta 1990, ko je kot SDSS dosegla 7,4 odstotka, na volitvah leta 2022 pa 23,48 odstotka.