Po novih napovedih Banke Slovenije naj bi se bruto domači proizvod (BDP) v letih 2027 in 2028 povečal za 2,2 odstotka. Napoved za prihodnje leto je za 0,2 odstotne točke nižja od decembrske, medtem ko je napoved za leto 2028 za 0,1 odstotne točke višja.

Inflacija naj bi letos dosegla 3,6 odstotka, kar je 1,3 odstotne točke več od decembrskih ocen. Leta 2027 naj bi se rast cen življenjskih potrebščin umirila na 2,3 odstotka, leta 2028 pa na 2,0 odstotka. Decembra so v centralni banki za leto 2027 napovedovali 2,2-odstotno inflacijo, za leto 2028 pa približevanje inflacijskemu cilju Evropske centralne banke pri okoli dveh odstotkih.

Guverner Banke Slovenije Primož Dolenc je na novinarski konferenci v Ljubljani poudaril, da po nizki gospodarski rasti v lanskem letu okrevanje letos zavirata predvsem povečana geopolitična negotovost in okrepljeni inflacijski pritiski.

Medtem je OECD v najnovejšem ekonomskem pregledu za Slovenijo ocenil, da se je slovensko gospodarstvo kljub zaporednim šokom izkazalo za zelo odporno, vendar bo za dolgoročno rast potrebnih več strukturnih sprememb. Poročilo je v Ljubljani predstavila namestnica direktorja sektorja za študije posameznih držav v oddelku za ekonomske zadeve Isabell Koske.

OECD potrebne ukrepe deli na štiri ključna področja. Prvo je nadaljnja krepitev in stabilizacija javnih financ, tako zaradi kratkoročnih pritiskov kot tudi srednje- in dolgoročnih izzivov, povezanih predvsem z demografskimi spremembami. Kljub pozitivnim učinkom zadnje pokojninske reforme OECD vidi potrebo po dodatnih spremembah pokojninskega sistema tudi v prihodnje.

Na davčnem področju OECD opozarja na veliko odvisnost države od davkov in prispevkov iz dela. Organizacija zato še naprej zagovarja nižjo obremenitev dela ter hkrati višje davke na potrošnjo in nepremičnine, ki po njihovem mnenju ugodneje vplivajo na gospodarsko rast.

Drugo pomembno področje je trgovina. Ker je Slovenija zelo odprto in izvozno usmerjeno gospodarstvo, OECD meni, da bi morala v razmerah povečane globalne negotovosti dodatno okrepiti odpornost z diverzifikacijo uvoza, ukrepi za lažje trgovanje in večjim odpiranjem storitvenega sektorja.

Tretje področje predstavlja umetna inteligenca. OECD ugotavlja, da je njena uporaba v Sloveniji razmeroma dobra, vendar je skoncentrirana predvsem v večjih in tehnološko naprednejših podjetjih, med drugim v avtomobilski industriji. Širša uporaba umetne inteligence v drugih delih gospodarstva bi lahko pomembno povečala produktivnost in podprla dolgoročno gospodarsko rast.

Za to bodo po oceni OECD potrebne dodatne spodbude za vlaganja v umetno inteligenco in digitalizacijo ter izboljšanje programov usposabljanja, krepitev digitalnih znanj in prekvalifikacije delovne sile.

Kot četrto področje OECD izpostavlja še vedno premalo razvit trg kapitala, ki po njihovem mnenju zavira investicije in podjetjem otežuje dostop do financiranja, zlasti inovativnim zagonskim podjetjem.

Organizacija opozarja, da so visoki prihranki gospodinjstev še vedno pretežno usmerjeni v nepremičnine in bančne vloge. Zato poziva k večji konkurenci na finančnem trgu, višji davčni obremenitvi nepremičnin za preusmeritev prihrankov v produktivnejše naložbe ter k širjenju individualnega pokojninskega varčevanja.