Po besedah finančnega ministra Klemna Boštjančiča so koaliciji predstavili izhodišča za spremembe na davčnem področju, ki so jih na ministrstvu pripravljali od lani. Glavna ugotovitev analize je, da "potrebe družbe in davčni sistem ne gredo več skupaj, celo vedno bolj narazen so", je dejal Boštjančič. Prek sprememb v davčnem sistemu želijo te naraščajoče potrebe družbe nasloviti, je dodal.

Ministra veseli, da je bilo v razpravi koalicije slišati strinjanje, da so zmožnosti države omejene, še posebej ob vračanju fiskalnih pravil na ravni EU po triletnem obdobju njihove zamrznitve. Ena od ugotovitev analize stanja je po ministrovih besedah tudi ta, da so v zadnjih 20 letih s številnimi popravki uveljavljali parcialne rešitve v sistemu, s čimer je nastalo neke vrste "sračje gnezdo", ni pa država pogledala sistema kot celote. Pri izhodiščih na ministrstvu niso želeli iti predaleč s konkretnimi rešitvami, saj želijo široko javno razpravo, tako na ravni stroke kot splošne javnosti. Prav tako je s tem namenom daljša tudi časovnica.

Že pred tem je premier Robert Golob dejal, da naj bi spremembe pri dohodnini uvedli z 2024, spremembe pri obdavčitvi premoženja pa leto dni pozneje. Glavna izhodišča glede dohodnine so, da se s ciljem večje enostavnosti resno razmišlja o sistemu neto obdavčitve dohodka, torej sistemu davčnih odbitkov namesto davčnih olajšav.

Po ministrovih besedah naj bi naslovili številne davčne olajšave in bonitete, ki so se nabrale v sistemu. Zamišljena je enotna ureditev, v kateri se lahko precej, tudi za več tisoč evrov, poveča neobdavčeni del dohodka, upoštevajo pa se vsi dohodki posameznika, tudi socialni transferji. Od te osnove pa bi se nato računali razni odbitki, je pojasnil Boštjančič.

Pri obdavčitvi premoženja pa gredo razmišljanja v smer progresivne obdavčitve nepremičnin, torej višje obdavčitve za vsako dodatno nepremičnino. Bistvenih sprememb za večino ljudi, ki imajo le nepremičnino, v kateri živijo, tako ni pričakovati. Koalicijska SD je medtem po ministrovih besedah predlagala tudi razmislek o progresivni obdavčitvi preostalih oblik premoženja, a več o tem ni želel govoriti.

"Cilj načrtov ministrstva je enostaven, pregleden in razumljiv davčni sistem," je sklenil minister. Obenem je eno od vodil po njegovih besedah to, da naj se davki plačujejo glede na ekonomsko moč posameznika.

Za zdaj je izhodišče koalicije, da se sistem nadomestila za uporabo stavbnih zemljišč ohrani, kot je, zato da ostane ureditev primerljiva s sedanjo.

"Razprava o davčnih spremembah bo javna, transparentna in široka. Iskali bomo družbeno soglasje," je dejal premier. Iz Slovenije želijo narediti bolj pravično družbo, kar je glavni namen davčne politike, je dodal.

Koalicijska partnerja SD in Levica sta z današnjo razpravo zadovoljna. Prva ocena Socialnih demokratov je, da lahko ideje ministrstva za finance v veliki meri podprejo, predvsem ko gre za prenovo obdavčitve premoženja, je dejala predsednica SD Tanja Fajon. Strinjajo se, da potrebujejo večji javni učinek financ in okrepitev virov javnega financiranja za kritje potreb vseh ljudi in da mora biti sistem bolj pravičen po sistemu "tisti, ki ima več, tudi plača več". Strinjali so se, da je treba vse pravice financirati iz davkov in prispevkov, in ne na račun zadolževanja, je dodala.

Vodja poslanske skupine Levica Matej Tašner Vatovec, ki je na novinarski konferenci nadomeščal koordinatorja Levice Luko Mesca, je dejal, da gre pri prenovi davčnega sistema za to, da se ga naredi bolj pravičnega in da bo kos izzivom 21. stoletja. "Prenova davčnega sistema je pomembna, da se na bolj pravičen način redistribuira bogastvo in se ga tudi nazaj investira v družbo, zato da bodo imeli ljudje čim več od tega kar proizvedemo," je dejal. Levica meni, da so predstavljena izhodišča zelo dobra osnova za davčno reformo.

Koalicijski partnerji so se dotaknili tudi prenove šolskega sistema. Premier je dejal, da bo časovnica sprejemanja šolske reforme nekoliko daljša, nekatere spremembe se bodo začele že v prihodnjem šolskem letu, predvsem s spremembami prehranskih smernic, s katerimi želijo v šole vpeljati bolj zdravo prehrano in bolj ekonomično delovanje šolskih kuhinj. V šolski sistem bodo vpeljali tudi principe trajnostnega obdelovanja zemlje.

Ostale spremembe načrtujejo za leto 2024 oziroma kasneje, je dejal premier. Digitalizacija šolskega sistema bo šla predvsem v smeri, "da se pripravi enotne digitalne osnove za učne materiale". Glede prenove šolskega sistema oz. modernizacije je Fajon dejala, da je jasno, da bodo tudi tukaj potrebovali širši družbeni konsenz. Enega od strokovnih svetov bo po besedah Tašner Vatovca vodil Janez Vogrinc iz Pedagoške fakultete Univerze v Ljubljani.

Golob se je ob tem odzval tudi na dogajanje v Univerzitetnem kliničnem centru (UKC) Ljubljana, kjer bodo v sredo predstavili revizijo poslov dobaviteljev v zadnjih štirih letih in ki po besedah ministra za zdravje Danijela Bešiča Loredana kaže na pogosto nespoštovanje predpisov.

Konkretnih imen in preiskav Golob ni želel komentirati, je pa dejal, da bodo zadevi prišli do dna. "Edini način, da se sistemski korupciji, ki jo lahko zdaj zaznavamo v zdravstvu, v bodoče dejansko izognemo, je popolna transparentnost in prva dva zakona, ki bosta predstavljena v kratkem," je poudaril in dodal, da bodo to dosegli z napovedanima zakonoma, ki bosta uredila digitalizacijo zdravstva in strukturne spremembe Zavoda za zdravstveno zavarovanje Slovenije.