Kot so sporočili iz ZRC SAZU, so na Franu dodani štirje novi slovarji, posodobljenih je več rastočih slovarjev. Vse novosti in obogatitve so dostopne od danes, raziskovalke in raziskovalci Inštituta za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU pa jih bodo v živo predstavljali v Atriju ZRC 5. januarja 2023.

Tako se eSSKJ-ju in ePravopisu, rastočima slovarjema, ki popisujeta sodobni slovenski knjižni jezik, pridružuje še zgodovinski Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja (eSSKJ16), ki bo tako kot drugi rastoči slovarji vsako leto prinašal podatke o novih besedah.

Velika pridobitev za vse, ki jih zanima zgodovina slovenskih besed, je tudi obsežni slovar besed Hipolita Novomeškega iz let 1711 in 1712, ki je zdaj dostopen v obliki iskalnika po skenirani kartoteki, ki jo je pripravil Jože Stabej, so v sporočilu za javnost navedli besede predstojnika Inštituta za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU Kozme Ahačič.

Na novo sta v spletnem dostopu na voljo Davčni terminološki slovar in Kamnarski terminološki slovar, v letošnjem dodatku Novega etimološkega slovarja pa je predstavljena analiza sinonimov za čmrlja.

Rastoči spletni slovar slovenskega knjižnega jezika eSSKJ je letos bogatejši za skoraj 500 slovarskih sestavkov enobesednih iztočnic različnih besednih vrst, 176 slovarskih sestavkov, ki opisujejo stalne besedne zveze, in 82 slovarskih opisov frazeoloških enot, posodobljeni ePravopis pa prinaša več kot 700 novih slovarskih sestavkov.

Ministrstvo za kulturo je z dnevom odprtih vrat slovenske kulture, imenovanim Ta veseli dan kulture, začelo v Prešernovem letu, leta 2000. Program dogodkov obsega gledališke in plesne predstave, koncerte, filmske projekcije, predavanja, delavnice, vodenja in številne druge prireditve, namenjene vsem starostnim skupinam. Zamisel za dan odprtih vrat slovenske kulture se je porodila z namenom približati kulturne vsebine čim širšemu krogu ljudi. Pobuda je v nekaj letih prerasla v najbolj množičen enodnevni kulturni dogodek v Sloveniji, piše na spletni strani ministrstva.

Letos so nekateri dogodki potekali že 2. decembra, ko so tudi razglasili dobitnika Prešernove nagrade in nagrad Prešernovega sklada. Prešernovo nagrado prejmeta multidisciplinarna umetnica Ema Kugler in akademski slikar Herman Gvardjančič, nagrade Prešernovega sklada pa pisatelj in novinar Dušan Jelinčič, skladatelj gledališke in filmske glasbe Drago Ivanuša, pianist Aleksander Gadžijev, akademski slikar Nikolaj Beer, filmski režiser in scenarist Matevž Luzar in arhitekturni atelje Medprostor.

Do programa dogodkov, ki je objavljen na posebni spletni strani Zavoda za varstvo kulturne dediščine Slovenije, je mogoče dostopati preko spletne strani ministrstva za kulturo https://www.gov.si/dogodki/2022-12-03-ta-veseli-dan-kulture ali na povezavi sta.si/q8IlY6. Program omogoča razvrstitev dogodkov glede na regijo, starostno skupino, zvrst in druge posebnosti.