Vodja projekta participativnega proračuna Mojca Kužner Primožič naj bi prejela tretjino od zneska, "kar se bo dejansko potem porabilo za projekte", torej okoli 30.000 evrov, navajajo naši viri. Kužner Primožič naj bi "vodila vso zadevo in komisijo, katere člani niso znani". V območju Ankaran zahod naj bi komisija zavrnila vse predlagane projekte, na primer, v naselju Gradis postavitev javne razsvetljave, ureditev pločnika in varne poti. Ostala naj bi le ureditev plaže Študent, kjer imata v najemu lokal hči podžupanje Zala Černe in nekdanji občinski svetnik Luka Jurinčič.

Kako odgovarjajo na očitke, smo vprašali na ankaransko občino. Kot prvo smo vprašali, kdo je Mojca Kužner Primožič in kakšne storitve opravlja za občino. Ali drži, da vodi projekt participativnega proračuna in koliko bo znašalo njeno plačilo konkretno za ta projekt.

Delavnica o participativnem proračunu v Medgeneracijskem središču Ankaran februarja letos, ki jo je vodila Mojca Kužner Primožič.

Kdo vodi participativni proračun?

Kot so pojasnili, gre za pravnico, ki se je v času opravljanja odvetniškega poklica ukvarjala večinoma z upravnim pravom in zastopanjem občin, sedaj pa dela kot samostojna podjetnica na področju pravnih storitev, svetovanj, vodenj projektov in izobraževanj.

"Občina Ankaran jo je angažirala za vodenje projekta participativnega proračuna 2025–2026 ter pripravo vseh pravnih in drugih podlag za postopke participativnega proračuna Občine Ankaran, za kar ima sklenjeno ustrezno pogodbo. Predmetno sodelovanje je bilo s strani občine že pojasnjeno tudi občinskemu svetu na zadnji redni seji," odgovarjajo na občini in dodajajo:

"Za delo na projektu participativnega proračuna, za katerega so se priprave začele marca 2024, je do danes prejela plačilo 16.600 evrov. V drugi fazi dela na projektu, torej do zaključka projekta, pa bo prejela še 13.200 evrov. Dveletni projekt Participativni proračun Občine Ankaran 2025–2026, v okviru katerega občani s predlogi in glasovanjem odločajo o tem, katere projekte naj občina izvede, je sicer Občina Ankaran letos uvedla prvič."

Posebnost ankaranskega participativnega proračuna je, da predloge lahko oddajo ne samo polnoletni, ampak vsi od 15. leta dalje oz. tisti, ki bodo letos dopolnili 15 let. Kužner Primožič in župan Gregor Strmčnik sta devetošolcem predstavila, kaj pomeni aktivno državljanstvo, kaj je občina in kako lahko, kljub temu da še niso polnoletni, že sodelujejo pri razvoju lokalne skupnosti.

Kdo so člani komisije?

Skupno so Ankarančani predlagali 28 projektov za izvedbo v okviru participativnega proračuna, za katerega je na razpolago 100.000 evrov. Od tega je 40.000 evrov rezerviranih za območje Ankaran vzhod, za območje center 20.000 evrov in za območje zahod 40.000 evrov, kot smo že poročali. Za območje center je prispelo 17 projektov, za vzhod osem in za zahod trije predlogi.

Kot pojasnjujejo na občini, je komisijo za participativni proračun vodil predstojnik oddelka za pravne zadeve in lokalno samoupravo Jani Krstić. Poleg njega so bili člani komisije še vodja oddelka za družbene dejavnosti Katja Pišot Maljevac, vodja oddelka za gospodarske zadeve Elvis Vižintin, vodja oddelka za okolje in prostor Patricija Fabijančič Močibob ter vodja oddelka za razvoj in investicije Aleks Abramović.

Na vprašanje, na osnovi kakšnih meril so bili izbrani določeni projekti in kakšni so bili razlogi, da se nekateri projekti niso uvrstili na glasovanje, na občini odgovarjajo, da je moral predlagatelj imeti stalno bivališče v Ankaranu in mora v letu 2025 dopolniti 15 let. Oddal je lahko največ tri projektne predloge, ki so v pristojnosti občine in bodo na tem območju tudi izvedeni.

Predlogi morajo biti skladni z zakonodajo in predpisi, prostorskimi in razvojnimi akti, strategijo in drugimi programi občine. Predlog mora prispevati k uresničevanju javnega interesa in mora biti take narave, "da bo njegova izvajalka lahko občina ter ga je mogoče izpeljati v okviru občinskih zmogljivosti in v obdobju participativnega proračuna, za katerega se predlaga", torej do konca leta 2026.

Projekt mora biti v skupni vrednosti ocenjen na najmanj tisoč in največ 20.000 evrov za projekte na območju centra oz. največ 40.000 evrov za projekte na območju zahod in vzhod. Spodbujati mora aktivno participacijo in vključenost občanov oz. dvig kakovosti gibanja v lokalnem okolju, graditi skupnostni pristop in je namenjen splošni javni uporabi.

Izbrani projekti, za katere Ankarančani lahko glasujejo

Komisija je izbrala deset predlogov, za katere lahko do 20. aprila 2025 glasujejo Ankarančani. To je ureditev igral za otroke na območju športnega parka Sv. Katarina, ureditev kopališča za domačine, ureditev kolesarnice s polnilno postajo za električna kolesa na občinski stavbi, zasaditev dreves in postavitev klopi ob parkirišču na Jadranski cesti, ureditev igrišč za odbojko na šolskem igrišču, ureditev pešpoti pod šolskim igriščem, ozelenitev ekološkega otoka na Bevkovi ulici, postavitev dodatnih obcestnih svetilk na Razgledni poti in Tomažičevi ulici ter sanacija plaže Študent z ureditvijo ploščadi, sanitarij in dostopnih poti.

Vsak lahko glasuje za največ tri projekte, ne glede na območje, v katerem ima stalno bivališče.

Zgoraj navedeni so izbrani projekti. Poglejmo še, katerih predlaganih projektov komisija ni izbrala oz. jih je označila kot neizvedljive.

Zavrnjeni predlogi

Predlagana je bila ureditev povezovalne pešpoti od Kocjančičeve ulice do Razgledne poti. Pa ureditev prostora za mlade, kjer naj bi se odvijali koncerti in druženja po vzoru Centra mladih Koper, in postavitev napihljive hale oz. balona za športne aktivnosti.

Nadalje, postavitev montažnega objekta na Sv. Katarini, kjer bi se prirejali plesno-glasbeni dogodki. Ureditev posebnih privezov, ki bodo namenjeni izključno Ankarančanom, mlajšim od 35 let, v zalivu Valdoltra. Zasaditev sadnih dreves na nepremičninah v lasti občine ter odstranitev garaž z azbestnimi strehami in ureditev novega parkirišča za stanovalce Rožnika.

Eden od Ankarančanov je v okviru participativnega proračuna predlagal postavitev verskega znamenja oz. križa na novem pokopališču.

Predlagana je bila ureditev dela ceste med izvozom za plažo Valdoltra in naseljem Gradis, kjer je bil pred kratkim urejen nasip, ki služi kot pešpot, nima pa urejene javne razsvetljave. Predlagana je bila preureditev ploščadi na Regentovi ulici in postavitev ekološkega otoka za stanovalce Jadranske ceste 2, 4 in 6, kjer so sedaj nameščeni štirje kontejnerji, ki pa naj ne bi zadostovali. Predlagana je bila postavitev križa na pokopališču in ureditev obmorske sprehajalne poti od plaže Adria Ankaran do policijske plaže.

Predlagana je bila sprememba namembnosti poseljenih kmetijskih zemljišč v stavbna (Cesta na Prisojo, Ivančičeva cesta), lažja ureditev dokumentacije, ureditev priklopov na novo urejeno kanalizacijsko omrežje in možnost ureditve dokumentacije za stalno prebivajoče občane. Predlog je bil tudi ureditev krožišča pri Sv. Katarini za lažje prečkanje ceste za stanovalce Ceste na Prisojo in Ivančičeve ceste. Prav tako za območje vzhod je bila predlagana ureditev parka in sprehajalnih površin pod sončnim parkom.

A kot že rečeno, so bili ti predlogi s strani občinske komisije zavrnjeni kot neizvedljivi.