Slovenija je v raziskavi prvič sodelovala leta 2023, leta 2025 pa je sodelovanje ponovila, kar omogoča prvo primerjavo rezultatov s preteklim obdobjem. Policiji zaupa 49,5 odstotka anketirancev (leta 2023: 52 odstotkov), vojski 49,3 odstotka (leta 2023 podatkov niso zbirali), sodiščem pa 43,4 odstotka (leta 2023: 41,1 odstotka). Najmanj zaupanja uživajo politične stranke s 13,7 odstotka (leta 2023: 14,4 odstotka) in mediji s 24,8 odstotka (leta 2023: 26,3 odstotka).

Zaupanje v vlado je v tem obdobju ostalo stabilno. Visoko ali zmerno visoko zaupanje v vlado je leta 2025 izrazilo 28,3 odstotka anketirancev, leta 2023 pa 27,9 odstotka. Slovenci vladi zaupajo precej manj od povprečja OECD, ki znaša 40 odstotkov.

Zaupanje v vlado je večje med starejšimi prebivalci, posamezniki z višjo stopnjo izobrazbe ter med tistimi, ki menijo, da imajo možnost sodelovati pri oblikovanju vladnih odločitev oziroma so na volitvah podprli stranke takratne vladne koalicije. Manjše zaupanje je bilo zaznano med mladimi in med tistimi, ki menijo, da njihov glas pri oblikovanju politik ni slišan.

Na področju vsakodnevnih izkušenj z javnimi ustanovami rezultati kažejo mešano sliko. Zadovoljstvo z administrativnimi storitvami se je med letoma 2023 in 2025 zmanjšalo za tri odstotne točke, s 66 na 63 odstotkov. Zaznana pravičnost pri obravnavi vlog je ostala nespremenjena pri 40 odstotkih, medtem ko se je zaznava zakonite uporabe podatkov v javnem sektorju izboljšala s 39 na 41 odstotkov.

Pozitivni premiki so vidni tudi pri zaznavanju odločanja o zahtevnejših javnih politikah. Delež anketirancev, ki menijo, da se politike oblikujejo na podlagi dokazov, se je povečal za dve odstotni točki, z 29 na 31 odstotkov. Prav tako se je izboljšala ocena, da vlada pri odločanju uravnoteženo upošteva interese sedanjih in prihodnjih generacij, in sicer s 24 na 26 odstotkov. Za tri odstotne točke se je povečal tudi delež prebivalcev, ki menijo, da imajo vpliv na oblikovanje politik, in sicer s 15 na 18 odstotkov.

Raziskava je leta 2025 prvič zajela tudi zaznavanje umetne inteligence in pričakovanja javnosti glede njene uporabe v javni upravi. 45 odstotkov anketiranih ocenjuje, da umetno inteligenco pozna dovolj dobro, da bi jo lahko pojasnili drugim. Medtem 40 odstotkov sodelujočih pričakuje, da bo vlada umetno inteligenco uporabljala za bolj prilagojene javne storitve, 39 odstotkov pa jih meni, da bi njena uporaba lahko prispevala k zniževanju stroškov.

Ob tem 30 odstotkov anketirancev zaupa, da bo vlada pri uporabi umetne inteligence zaščitila osebne podatke, 37 odstotkov jih pričakuje zagotovljen človeški nadzor, 32 odstotkov pa transparentno uporabo.

OECD kot pomembne dejavnike za krepitev zaupanja v vlado izpostavlja oblikovanje politik na podlagi dokazov, uravnoteženo upoštevanje interesov sedanjih in prihodnjih generacij ter občutek ljudi, da je njihov glas pri oblikovanju politik slišan. Nadaljnji napredek na teh področjih bo pomemben za dolgoročno krepitev zaupanja v javne institucije v Sloveniji, so navedli na ministrstvu.

V tokratni raziskavi je sodelovalo 38 držav, in sicer 33 članic OECD ter pet kandidatk za članstvo.