Ekološka točka kot urbano pohištvo

Posebno pozornost je pritegnila t.i. 'Ekološka točka' nameščena v mestnem jedru Kopra. Gre za prvi večprekatni zabojnik v Sloveniji, zasnovan kot element modernega urbanega pohištva, ki se estetsko vključuje v mestno okolje. Njegova zasnova omogoča ločevanje kar 13 frakcij odpadkov, kar presega standardno prakso zbiranja petih osnovnih kategorij. S tem Marjetica Koper odpadke postavlja v širši okvir urbane kulture – ločevanje ni več le gospodinjska rutina, temveč tudi javna vrednota, izražena v oblikovanju prostora. V sodelovanju z društvom slepih in slabovidnih so zabojniki opremljeni tudi z napisi v brajici, kar dodatno krepi načelo dostopnosti in vključevanja.

Mobilne ekološke točke – fleksibilnost in osveščanje

Mobilna ekološka točka dopolnjuje stalno infrastrukturo. Ta, večji in razpoznavno rdeč večprekatni zabojnik, tudi omogoča ločevanje desetih dodatnih frakcij odpadkov. Inovacija načina uporabe, kjer se zabojnik 'premika' med različnimi krajevnimi skupnostmi na vidne lokacije, Marjetici Koper omogoča, fleksibilnost ozaveščanja uporabnikov. Na ta način so občani tudi neposredno vključeni v prepoznavanje in učenje novih praks ločevanja odpadkov. To ni zgolj infrastrukturna izboljšava, ampak izrazit pedagoški pristop, ki skozi prakso krepi ekološko ozaveščenost prebivalstva. Gre za model nenehnega izboljševanja, kjer se infrastruktura razvija na podlagi konkretnih rezultatov in povratnih informacij skupnosti. Tak pristop je v skladu z načeli trajnostnega razvoja, saj združuje okoljski vidik (zmanjševanje količin preostankov), družbeni vidik (vključevanje različnih ciljnih skupin) in ekonomski vidik (racionalno vlaganje v opremo na podlagi merljivih rezultatov).

Inovativne rešitve Marjetice Koper jasno kažejo, da je prihodnost komunalnega sektorja v povezovanju preprostih inovacij z družbeno odgovornostjo. Ekološke točke – stalne in mobilne – niso le infrastruktura, temveč platforma za osveščanje, vključevanje in spremembo vedenjskih vzorcev. Prav ta celostni pristop, ki združuje ekologijo, oblikovanje in komunikacijo, omogoča, da se ločevanje odpadkov v Kopru razvija iz dolžnosti v ponos, iz navade v kulturo, iz lokalnega ukrepa pa lahko postane primer dobre prakse, za prenos na nacionalno raven. Ločevanje odpadkov ni več le obveznost, temveč postaja del urbane kulture.