Hotova je ob razpravi o spremembah zakona o državnih praznikih in dela prostih dnevih poudarila pomen skupnega ponosa, ki bi moral združevati vse državljanke in državljane, ne glede na generacijo ali politično prepričanje. Po njenem mnenju je spomin na zgodovinske prelomnice ključen za utrjevanje narodne samozavesti in učenje za boljšo prihodnost.

Poudarila je, da pri spremembi imena praznika iz 'vrnitve Primorske k matični domovini' v 'priključitev Primorske k matični domovini' ne gre za ideološko vprašanje, temveč za tradicijo poimenovanja med ljudmi. "Primorke in Primorci so ta praznik praznovali že dolgo pred letom 2005, ko je bil uzakonjen kot državni praznik," je pojasnila.

Poslanka je izpostavila, da so mnogi prebivalci Primorske že sedaj uporabljali izraz "priključitev" in ne "vrnitev", kar po njenem mnenju odraža dolgoletno tradicijo. "Obžalujem, da po vseh razpravah del politike še danes trdi, da priključitev ni primeren izraz. Slišati je celo, da bi preimenovanje imelo posledice za mednarodno priznane pogodbe, kar je neresnično in zavajajoče," je dejala.

V svojem govoru je opozorila tudi na zgodovinski kontekst, ki se pogosto spregleda: "Ob podpisu Pariške mirovne pogodbe leta 1947 je kot država obstajala Jugoslavija, ki je Primorsko priključila. S Pariško mirovno pogodbo med Jugoslavijo in Italijo je bila vzpostavljena nova meja, rapalska pa je bila ukinjena. Dejstvo je tudi, da se nekdanja italijanska ozemlja Goriške, Istre in Dalmacije tisti čas niso vrnila takratni Jugoslaviji, temveč so jih izborili naši rojaki, ki so skupaj z zavezniškimi silami porazili fašistično Italijo." To dejstvo, po njenih besedah, potrjuje tudi stroka.