Od Bertokov do Sv. Antona vse manj možnosti za dvig gotovine

Na Regionalu smo včeraj poročali o težavah prebivalcev koprskega zaledja. Po eksploziji bankomata v Bertokih je OTP banka sporočila, da naprave zaradi varnostnih razlogov ne bo več postavila. Intesa Sanpaolo pa je potrdila, da je bankomat v Šalari dokončno odstranjen, medtem ko bankomat v Pobegih po varnostnem incidentu že več mesecev ne obratuje. V banki sicer zatrjujejo, da preverjajo možnosti za njegovo ponovno vzpostavitev, vendar konkretnega roka ne navajajo.

Posledice najbolj občutijo prav prebivalci okoliških krajev. Številni morajo po gotovino v Koper, dodatno pa se je povečala tudi obremenitev pošte v Pobegih, kjer občani opravljajo bančne storitve. Krajani opozarjajo, da od Bertokov do Sv. Antona praktično ni več bankomata, kjer bi lahko brez daljše vožnje dvignili gotovino.

Jurgec: "Pravica do gotovine mora imeti tudi dejansko vsebino"

Jurgec poudarja, da namen zakona ni posegati v poslovanje bank, temveč zagotoviti ravnotežje med njihovimi poslovnimi interesi in pravicami državljanov.

"Razumem, da banke poslujejo po ekonomskih načelih in da sprejemajo odločitve glede racionalizacije poslovanja, a menim, da dostopnost ne sme biti odvisna izključno od poslovne donosnosti posamezne lokacije. Če je pravica do uporabe gotovine ustavno varovana pravica, mora biti zagotovljena tudi infrastruktura, katera omogoča njeno dejansko uresničevanje," poudarja Jurgec.

Po njegovih besedah je prav to eden od ključnih razlogov za pripravo zakona. Po sprejetju ustavne določbe o pravici do uporabe gotovine bi morala država po njegovem prepričanju zagotoviti tudi pogoje, da lahko ljudje to pravico v praksi uresničujejo.

Ivan Jurgec

Vsaka občina najmanj dva bankomata

Ena pomembnejših novosti predloga zakona je določitev minimalnega števila bankomatov po občinah. Predlog določa, da mora imeti vsaka občina najmanj dva bankomata, nato pa bi se njihovo število povečevalo glede na število prebivalcev.

Če ima občina več kot 3.000 prebivalcev, bi moral biti zagotovljen še en dodatni bankomat za vsakih začetih 3.000 prebivalcev. Tako bi morale občine s šest tisoč prebivalci zagotavljati najmanj tri bankomate, večje občine pa sorazmerno več.

Jurgec poudarja, da zakon ne določa zgolj številk, ampak želi zagotoviti dejansko dostopnost. "Naš cilj ni omejevati poslovanja bank ali preprečevati njihove racionalizacije. Želimo zgolj zagotoviti razumno ravnotežje med gospodarsko svobodo bank in javnim interesom. Dostop do gotovine je del osnovne finančne infrastrukture države. Nihče ne bi smel biti prikrajšan pri dostopu do svojega denarja zgolj zato, ker živi na podeželju, v manjšem kraju ali na območju, kjer posamezen bankomat ni več poslovno zanimiv."

Posebna pravila tudi za turistične kraje

Predlagatelji zakona opozarjajo, da zgolj število stalnih prebivalcev marsikje ne odraža dejanskih potreb. To velja predvsem za turistična območja, kamor sodi tudi slovenska Obala.

Predlog zato omogoča, da bi Banka Slovenije pri določanju potreb po dodatnih bankomatih upoštevala tudi število turistov, prenočitev, dnevnih migracij in prometne obremenitve.

"Na turističnih, zdraviliških, obmorskih, smučarskih in drugih sezonsko obremenjenih območjih naj bi bilo število bankomatov prilagojeno dejanskemu številu uporabnikov. To pomeni manj čakalnih vrst, manj praznih bankomatov in boljšo dostopnost gotovine tako za domačine kot tudi za obiskovalce," pojasnjuje Jurgec.

Po njegovem mnenju bi bila takšna ureditev pomembna prav za Obalo, kjer se število ljudi v poletnih mesecih večkrat poveča.

Bankomat ne bi smel biti pokvarjen več kot pet dni

Predlog zakona prvič posega tudi na področje vzdrževanja bankomatov. Po predlogu bi morale banke okvaro odpraviti v 24 urah ali zagotoviti ustrezno nadomestno rešitev.

Če bankomat brez utemeljenega razloga ne bi deloval več kot pet zaporednih dni, bi to predstavljalo kršitev zakona, za katero so predvidene globe od 10.000 do 100.000 evrov. Predlagatelji menijo, da današnja praksa, ko so nekateri bankomati nedelujoči več tednov ali celo mesecev, za uporabnike ni sprejemljiva.

Ustvarjeno z umetno inteligenco/simbolična fotografija

Tudi primeri z Obale kažejo, da zakon ni nastal po naključju

Na vprašanje Regionala, ali so primeri z Obale eden od pokazateljev težav, ki jih želi urediti predlagani zakon, Jurgec odgovarja pritrdilno.

"Seveda, saj so ravno takšni primeri eden izmed razlogov za pripravo tega zakona. V praksi se dogaja tudi, da se bankomati odstranijo ali pa več tednov oziroma celo mesecev ne delujejo. Za prebivalce to pomeni, da izgubijo dejanski dostop do lastnega denarja," opozarja.

Po njegovih besedah dostop do gotovine ne sme biti prepuščen zgolj poslovni politiki posamezne banke: "Menim, da dostop do gotovine ne sme biti odvisen od poslovne strategije posamezne banke, temveč mora biti obravnavan kot del javnega interesa, saj omogoča uresničevanje ustavno varovane pravice do uporabe gotovine."

"Ne gre za to, da mora vsaka banka postaviti svoj bankomat"

Jurgec zavrača očitke, da bi zakon bankam nalagal nesorazmerne obveznosti. Poudarja, da zakon dopušča različne modele sodelovanja. "Ni nujno, da vsaka banka samostojno zagotavlja bankomat na vsaki lokaciji. Možne so tudi oblike sodelovanja med bankami, skupna uporaba bankomatov ali drugi modeli, če z njimi ostane zagotovljena dostopnost gotovine za prebivalce."

Po njegovem mnenju uporabnika ne zanima, katera banka upravlja bankomat, temveč predvsem to, da lahko v svojem kraju pride do gotovine.

"Pravica do gotovine brez dostopa ostane le pravica na papirju"

Predlagatelj zakona meni, da bi morala država ukrepati vsakič, ko banka z odstranitvijo bankomata povzroči, da območje ne izpolnjuje več minimalnih standardov dostopnosti. "Če je pravica do uporabe gotovine zapisana v Ustavi Republike Slovenije, je država dolžna zagotoviti tudi pogoje za njeno dejansko uresničevanje. Pravica do gotovine brez dejanskega dostopa do gotovine namreč ostane zgolj pravica na papirju."

Zbiranje podpisov se začne 1. septembra

Za predlog Zakona o pravici do uporabe gotovine se bo 1. septembra začelo zbiranje podpisov podpore. Pobudniki bodo podpise zbirali do 30. oktobra, za vložitev zakona v parlament pa jih morajo zbrati 5.000. Predlagatelji želijo z zakonom zagotoviti, da prebivalci ne bodo ostali brez dostopa do gotovine zaradi poslovnih odločitev bank ali dolgotrajno nedelujočih bankomatov.

Predlog med drugim ureja pravice uporabnikov gotovine, obveznosti bank in drugih finančnih ustanov, dostopnost bankomatov ter gotovinskih storitev, obveznosti ponudnikov blaga in storitev pri sprejemanju gotovine, varstvo finančne zasebnosti ter nadzor nad izvajanjem zakona.

Predlagatelj zakona Ivan Jurgec poudarja, da je namen zakona zagotoviti, da ustavno priznana pravica do uporabe gotovine ne ostane le zapisana v ustavi, temveč bo tudi dejansko uresničljiva v vsakdanjem življenju.

"Naš cilj ni omejevati poslovanja bank ali preprečevati njihove racionalizacije. Želimo zgolj zagotoviti razumno ravnotežje med gospodarsko svobodo bank in javnim interesom. Nihče ne bi smel biti prikrajšan pri dostopu do svojega denarja zgolj zato, ker živi na podeželju, v manjšem kraju ali na območju, kjer posamezen bankomat ni več poslovno zanimiv," sklene Jurgec.