Pinijev sprevodni prelec se pojavlja v sprevodu, podobnemu 'vlakcu' in je lahko zelo nevaren za domače živali.

Gre za gosenice sredozemske vrste metulja – pinijevega sprevodnega prelca (Thaumetopoea pityocampa), ki jih lahko srečamo v pomladanskem in poletnem času na borih v slovenski Istri in na Goriškem. Največ jih je marca in aprila. Letos so se zaradi mile in suhe zime pojavile že prej in še bolj množično, so nam pojasnili na Ministrstvu za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano.

Gnezdo pinijevega sprevodnega prelca (foto: William M. Ciesla/forestryimages.org)

Imajo strupene dlačice, ki lahko povzročijo celo anafilaktični šok

Poleg tega da objedajo iglice borov, predstavljajo tveganje za zdravje ljudi in drugih sesalcev. Poraščene so namreč z dlačicami, ki vsebujejo toksično beljakovino thaumatopoein, ki povzroča gosenični dermatitis (srbenje in izpuščaje, ki so lahko rdečkasti, privzdignjeni ali mehurčasti), vnetje sluznic, težave z dihanjem in astmo ter celo anafilaktični šok – hud alergijski odziv na alergen, ki zajame celoten organizem in je življenje ogrožajoč.

Gosenice so aktivne ponoči, čez dan pa se zadržujejo v zapredkih, gnezdih, ki jih spredejo v krošnjah gostiteljskih dreves. Spomladi se preselijo z drevesa v tla, kjer se zabubijo in ravno tem času je srečanje z njimi tudi najbolj verjetno. Gosenice se premikajo ena za drugo, v procesiji – od tod tudi njihovo ime.

Gosenični dermatitis pri človeku zaradi stika s strupom pinijevega sprevodnega prelca

Hrastov sprevodni prelec je manj nevaren kot pinijev

Poleg pinijevega v Sloveniji opažamo tudi hrastov sprevodni prelec (Thaumatopoea processionea), ki za razliko od prvega ne povzroča posebne škode na rastlinah. Njegove dlakave gosenice ogrožajo zdravje ljudi in domačih živali. Ob stiku z dlačicami se pojavita srbečica in pordelost kože, redkeje pa vnetje oči ter težave z dihanjem. Hrastov sprevodni prelec je prisoten v hrastovih gozdovih po vsej Evropi, tudi Sloveniji, kjer ga lahko srečamo od maja do sredine julija. Najraje napada starejše hrastove sestoje, izjemoma druge listavce.

Posledice stika s strupenimi ožigalnimi dlačicami gosenic pinijevega in hrastovega sprevodnega prelca zdravimo simptomatsko, težave pa običajno trajajo nekaj dni. Pogosto je potrebna zdravniška pomoč.

Hrastov sprevodni prelec (foto: Gyorgy Csoka/forestryimages.org)

Kako zaščititi sebe in živali?

Priporočljivo je izogibanje krajem, kjer so prisotne gosenice, kakršno koli dotikanje gosenic pa je odsvetovano. "Selitev lahko traja nekaj ur do nekaj dni. Dlačice so prisotne tudi v praznih zapredkih in na mestih, kjer so se gosenice premikale, zato odsvetujemo tudi dotikanje ali razdiranje zapredkov in dotikanje dreves, na katerih so zapredki prisotni. Z močnim vetrom lahko dlačice zanese na bližnja območja, kjer gosenice sicer niso neposredno prisotne," pojasnjujejo na kmetijskem ministrstvu.

Dlačice lahko ostanejo na površini zemlje tudi še eno leto, vendar v tem času razpadejo in niso več škodljive.

Previdno, če se sami lotite odstranjevanja gnezda

Na ministrstvu zagotavljajo, da v gozdovih redno spremljajo pojavljanje pinijevega sprevodnega prelca in da ob trenutni populacijski gostoti zatiranje v gozdovih ni potrebno. Ta vrsta metulja v Sloveniji sicer nima statusa karantenskega škodljivega organizma oziroma reguliranega škodljivca, zato fitosanitarni inšpektorji Uprave za varno hrano, veterinarstvo in varstvo rastlin (UVHVVR) ne spremljajo njegove navzočnosti in ne izvajajo ukrepov, so dodali na ministrstvu.

"Vrsta predstavlja tveganje v urbanih območjih, ko med selitvijo gosenic v prezimovališča pride do stikov z ljudmi in domačimi živalmi ter neljubih posledic. V urbanih območjih je zato priporočljivo mehansko odstraniti gnezda – previdno in seveda z uporabo ustrezne zaščitne opreme, kot so rokavice in očala ter jih uničiti, na primer s sežiganjem," še svetujejo.

Pri odstranjevanju gnezda vedno poskrbite za ustrezno zaščito.

Novogoriška občina ga odstranjuje

Mestna občina Nova Gorica, kjer se, poleg slovenske Istre, vsako leto pojavi pinijev sprevodni prelec, je že v začetku februarja začela z njegovim odstranjevanjem na drevesih na javnih zelenih površinah. "V preteklem letu smo temeljito pregledali in odstranili gnezda pinijevega sprevodnega prelca s preko 200 dreves, predvsem na območjih v bližini vrtcev in otroških igrišč v mestu. V naslednjih dneh pa bomo odstranili gnezda prelca na 35 borih, in sicer v Cankarjevem naselju (tudi pri vrtcih Kurirček in Ciciban) ter v Borovem gozdičku," so zapisali v sporočilu za javnost.

Novogoriška občina vsako leto poskrbi za odstranitev gnezd z dreves, ki se nahajajo na javnih površinah. Občani oz. upravljavci površin pa so dolžni odstraniti gnezda z dreves na zasebnih zemljiščih v urbanih območjih.

Kakšen je postopek odstranjevanja gnezda?

Da bi odstranili prelce, na novogoriški občini svetujejo, da se gnezda najprej poškropijo z lakom za lase, da se dlačice sprimejo in pri odstranjevanju gnezda ne letijo naokrog. Nato se gnezdo v celoti previdno odstrani v vrečo iz gorljivega materiala. Vrečko z gnezdom je treba takoj zalepiti oziroma neprodušno zapreti. Gnezda se v zaprtih vrečah prenesejo na mesta, kjer se jih lahko varno zažge.

Zažiganje gnezd neposredno na drevesu in uporaba insekticidov nista priporočljiva, ker strupene dlačice gosenic ali celo gosenice lahko pri tem padejo na tla ter še vedno predstavljajo nevarnost za zdravje ljudi. Obenem velja opozorilo, da je za delo na višini potrebna strokovna usposobljenost.

Pinijev sprevodni prelec (foto: François-Xavier Saintonge/forestryimages.com)

Nujna je zaščitna oprema

Oseba, ki odstranjuje gnezdo, mora nositi primerno zaščitno obleko, rokavice in primerno obutev, da prepreči stik dlačic s kožo, očala, da zaščiti oči ter zaščitno masko za obraz, da prepreči vdih ožigalnih dlačic. Po končanem delu mora biti vsa zaščitna oprema primerno očiščena. Ker orodje pogosto še vsebuje dlačice, se ga shrani v vreče in prijema samo z uporabo rokavic. Ob pojavu zdravstvenih težav je treba poiskati zdravniško pomoč. Če oseba postane posebej občutljiva, ne sme več odstranjevati gnezda sprevodnega prelca, so še zapisali na novogoriški občini.

So v obalnih občinah že zaznali nevarne gosenice? In kako bodo ukrepali?

Glede na to, da so se v Novi Gorici organizirali že zgodaj februarja, nas je zanimalo, ali se bodo lotili odstranjevanja pinijevega sprevodnega prelca tudi v obalnih občinah.

Iz izolske občine so nam odgovorili, da na zelenih površinah urbanega okolja Izole, za katere skrbi Javno podjetje (JP) Komunala Izola, raste veliko dreves Pinus pinea (pinije) kot tudi Quercus ilex (černičevje), primorski hrast, vendar do sedaj še niso zasledili sprevodnega prelca. "Slednje nam je potrdil tudi Igor France, samostojni referent za hortikulturo JP Komunala Izola," so zapisali na občini.

Tudi iz Občine Piran so nam odgovorili, da do tega trenutka niso zaznali nobenih klicev ali drugih opozoril občanov glede povečanja omenjenih gosenic. "Trenutno ni predvidena sanacija oziroma odstranjevanje gosenic s strani občinskih služb," so dodali.

V ankaranski občini letos še niso zaznali večjega oziroma pomembnega pojava gosenic, tovrstnih informacij tudi niso dobili s strani občanov. "V kolikor jih bomo zaznali, bomo na javnih površinah izvedli odstranjevanje gnezd, kar smo sicer nazadnje izvedli leta 2017, v sodelovanju z javno gospodarsko družbo Marjetica d.o.o.," so pojasnili.

Kot so dodali, do alergijskih reakcij pri ljudeh zaradi teh gosenic pride redko, nekoliko nevarnejše so za domače živali, ki se gibljejo pri tleh in imajo tako več možnosti za neposreden stik. Kot so poudarili, predstavljajo gosenice največjo težavo kot škodljivci na drevesih, saj obžirajo listje in iglice, posledično pa se lahko drevo postopoma v celoti posuši. "V preteklih obdobjih je nekajkrat prišlo do večjega pojava borovih prelcev in večje škode v gozdovih, predvsem na Krasu in v Brkinih," so spomnili na ankaranski občini.

Odgovora na vprašanje, kako je na območju Kopra, ne poznamo, saj nam na Mestni občini Koper (MOK) do tega trenutka še niso odgovorili na novinarska vprašanja.