Pogovor o vzpostavljanju ljubezni do branja pri otrocih, ki je potekal v prostorih Oddelka za mlade bralce in sta ga ob simultanem prevajanju Mojce Kraševec povezovali dr. Barbara Baloh in Tina Škrokov, je prinesel veliko zanimivih pogledov na otroško literaturo.

Elisa Mazzoli, pisateljica in pripovedovalka zgodb, ki že vrsto let promovira otroško književnost po svetu in vodi srečanja pripovedovanja zgodb za otroke ter tečaje o otroški literaturi, je z urednico Anito Molino, soustanoviteljico italijanske založbe iz Torina Il Leone Verde, za neobjavljena besedila, ki niso bila nikoli prevedena v italijanščino ali pa so v Italiji slabše poznana, spregovorila o prednostih branja otroške literature otrokom od nič do treh let.

"S pomočjo pripovedovanja se otroci naučijo poslušanja in vztrajnosti, ustvarijo odnos do staršev in starih staršev, naučijo se stika s knjigo in povezovanja slik z besedami. Poleg tega je branje pomembno za oblikovanje lastnih vrednot in samozavesti. Tako postane branje asociacija za nekaj prijetnega," sta dejali gostji.

Elisa Mazzoli, avtorica več kot 70 knjig in pesmi za otroke, za katera je prejela številne nagrade: Vergheretovo nagrada (2005), Giulittovo nagrado (2014), nagrado Mednarodna knjižna polica IBBY (2015), nacionalno nagrado Nati Per Leggere (2018) in Barbara Baloh

Domišljijske knjige se morajo nanašati na vsakdanje stvari, ki nas obkrožajo.

Ob tem je pisateljica izpostavila težave šolskih otrok s povezovanjem z abstrakcijo. "Zato imajo moje knjige za najmlajše realne fotografije, saj si tako otroci lažje predstavljajo in kasneje gradijo na abstrakciji."

Prav tako je pomembno, da se besedila jasno izgovarja, da se jih povezuje z asociacijami, rimami in igro. Tako si otroci besede hitreje zapomnijo. Mame in očetje pa imajo ključno vlogo pri vzpostavljanju ljubezni do branja. "Pri nakupu otroške literature starši velikokrat preskočijo prve slikanice, tudi tiste brez besedila, kupijo knjige za večje otroke. Sedaj, ko vemo, kako je pomembno branje že od rojstva, želimo spomniti, da se tudi najmlajšim podari knjigo, ki je primerna njihovi starosti," sta gostji izpostavili. Te knjige so namreč prilagojene tudi iz vidika materiala in črnila ter imajo pomembno sporočilno vrednost.

Slikanice brez besedila imajo vsebino in smisel.

V okviru Dneva odprtih vrat Pedagoške fakultete v Kopru, ki je potekal 11. aprila poleg otroških delavnic in informativnega dneva za podiplomski študij na UP PEF, je visokošolska učiteljica dr. Barbara Baloh pripravila razstavo in predavanje o slikanicah brez besedila, za katere pravi, da to niso besedila brez vsebine in smisla, ampak so pripoved skozi sliko. "Beremo lahko besede, pa tudi ilustracije in čustva, torej vse, kar nam lahko posredujeta umetnost in domišljija."

Branje slikanic brez besedila od bralca (gledalca) zahteva, da si aktivno ogleduje ilustracije in da se zaradi razbiranja pomena večkrat vrača k predhodnim ilustracijam. S takšnimi besedili se spodbuja otroška domišljija in pripovedovanje.