Raziskovalni inštitut InnoRenew CoE, kot ena vodilnih svetovnih institucij s področja lesene gradnje, in Univerza na Primorskem poudarjata, da je bil včerajšnji rušilni potres na Hrvaškem zadnje opozorilo slovenski javnosti, predvsem pa pripravljalcem politik in odločevalcem, da moramo v Sloveniji korenito spremeniti način in pospešiti obnovo obstoječih stavb.

Nujen je celovit pristop k tej problematiki, ki bi prinesel ne le potresno varne, ampak tudi energijsko učinkovite in do okolja ter človekovega zdravja prijazne stavbe, obenem pa omogočil pametno porabo evropskih sredstev za zagon in razvojno prestrukturiranje slovenskega gospodarstva. Tako pri novogradnjah kot obnovah je ključen za sprožitev teh procesov prehod na uporabo naravnih materialov iz obnovljivih virov, kar v Sloveniji v največji meri pomeni umno rabo lesa za vgradnjo v trajne izdelke, začenši z gradbeništvom.

Potresi nas ogrožajo že tisočletja

Potresi ogrožajo človeška življenja že tisočletja. Na območjih, kjer je potresna ogroženost srednja do zmerna, so močnejši potresi redkejši pojav v primerjavi z ostalimi naravnimi nesrečami, zato v človeški zavesti na žalost nemalokrat utonejo v pozabo. Slovenija je dokaj tipičen primer takšnega območja, ki je v preteklosti že doživelo več močnih potresov, vendar si ti sledijo na nekaj sto, tisoč ali pa celo več let.

Predvsem slednji potresi so problematični, saj o njih nimamo dovolj dobrih podatkov. Tisti, ki pa jih imamo, kažejo na to, da bi ob ponovitvi potresa, kakršen se je zgodil na območju Idrije leta 1511 (najmočnejši, za katerega obstajajo pričevanja), lahko pričakovali tudi nekaj tisoč smrtnih žrtev.

Strokovnjaki opozarjajo, da skoraj 34 odstotkov prebivalcev Slovenije živi na območju, kjer je možen rušilen potres. Posamezne študije ugotavljajo, da sodobnim zahtevam gradnje ustreza manj kot polovica obstoječih večstanovanjskih stavb. Zgolj na območju Ljubljanske regije bi ob rušilnem potresu brez strehe nad glavo ostalo 30 do 70 odstotkov prebivalstva. Gmotna škoda pa bi po zadnjih ocenah strokovnjakov znašala najmanj 7 milijard evrov, kar je 15 odstotkov bruto družbenega produkta Slovenije in nas pahnila v ekonomsko katastrofalen položaj.

Velik del omenjenih izzivov je mogoče rešiti s pametno celostno obnovo stavb z naravnimi materiali iz obnovljivega vira (npr. les) in potresni varnosti dodati energijsko učinkovitost, pozitiven vpliv na okolje ter zdravje in dobro počutje uporabnikov teh stavb.

Država mora prioritetno poskrbeti za potresno sanacijo najbolj problematičnega dela stavbnega fonda, tj. kritične infrastrukture. Ljubljanski klinični center bi potres, kakršen je bil včeraj na Hrvaškem, sicer preživel s poškodbami, zelo stare stavbe, v katerih se nahajajo številne klinike (infekcijska klinika, onkološki inštitut itd.), pa bi jo odnesle bistveno slabše.

Primer dobre prakse iz Italije in Nove Zelandije

V Sloveniji imamo tudi številne šole in vrtce, ki so ravno tako izjemno potresno problematični. Poleg skrbi za potresno sanacijo lastne problematične infrastrukture bi morala Slovenija poskrbeti tudi za prenovo zasebnega stavbnega fonda. V svetu obstajajo pozitivne izkušnje, npr. Nova Zelandija ali Italija, ki sta v zadnjem desetletju doživeli potrese, ki so povzročili ogromno gmotno škodo, pa tudi številne smrtne žrtve.

Nova Zelandija sicer breme potresne prenove objektov v celotni prenaša na lastnike, če stavbe ne dosegajo vsaj tretjine današnjih zahtev o potresni odpornosti, Italija pa je poskrbela za izjemno ugodno finančno pomoč tistim, ki se odločijo za celovito prenovo objektov.  V tej smeri bi po mnenju strokovnjakov morala razmišljati tudi Slovenija.

Slovenija ima trenutno na voljo precej evropskih sredstev za spodbujanje gospodarstva po pandemiji. Če bi vsaj del teh sredstev investirali v spodbujanje celovitih prenov objektov, bi uspeli narediti velikanski korak naprej. Ne samo, da bi končno začeli reševati pereč problem potresne varnosti, pač pa bi se odmaknili tudi od zgolj parcialne sanacije objektov.

Ta je bila doslej, tudi zaradi nesmiselnih zahtev in omejitev pri porabi sredstev evropskih strukturnih in investicijskih skladov, v večini primerov omejena zgolj na energijske sanacije stavb. Nujno pa je, da se ta sredstva porabijo tudi za spodbujanje celovitih prenov objektov z namenom doseganje visoke stopnje potresne varnosti. Potrebno je tudi pospešiti postopek posodobitve karte potresne ogroženosti, ki je sicer v teku, ter razmisliti o bolj doslednem nadzoru nad gradbenimi projekti, tako v fazi projektiranja kot gradnje.

Potresna varnost je le eden od vidikov, ki jih je treba upoštevati

Strokovnjaki InnoRenew CoE in UP v svojem pozivu predlagajo konkretne rešitve. Stavbni fond v Republiki Sloveniji potrebuje temeljito prenovo, ki pa mora biti celostna. Potresna varnost je le eden od vidikov, ki jih je treba upoštevati.

Zaradi zmanjševanja negativnih vplivov na okolje, ki jih v splošnem povzroča gradbeništvo, še posebej pa zaradi blaženja hitrosti in intenzitete podnebnih sprememb, je potrebno korenito izboljšati energijsko učinkovitost stavb, to pa narediti z materiali in rešitvami, ki so kar najbolj ogljično nevtralne. Stavbe je potrebno obnoviti tudi tako, da bodo pozitivno vplivale na zdravje in dobro počutje ljudi.

Če se bo torej pri obnovi stavbnega fonda in gradnji novega uporabilo čim več lesa, bo narejenih kar nekaj korakov več, kot če bi se lotili zgolj protipotresne sanacije s klasičnimi postopki in materiali. Zaradi velikega napredka lesene gradnje lahko danes z naprednimi proizvodi iz inženirskega lesa objekte prenavljamo enostavno in učinkovito, ker s svojo majhno maso (5-krat manjšo od betona) skoraj ne povečujejo potresnih sil, obenem pa nudijo visoko nosilnost.

Idealni so tudi za modularno gradnjo, s takimi lesenimi stavbami pa bi država lahko dinamično regulirala potrebe po stanovanjih v kriznih in tudi ne-kriznih razmerah. Omogočajo logistično kombiniranje nabora modularnih bivalnih enot, ki jih lahko uporabimo tako v primeru begunskih kriz, po naravnih nesrečah, kot prizidke ali nadgradnje šolskih ali bolnišničnih kapacitet, začasnih bolnišnic itd.

InnoRenew CoE in UP: zdaj je odlična priložnost, da stvari uredimo

Spomin na izgradnjo bolnišnice, ki so jo Kitajci v prvem valu epidemije COVID-19 uspeli postaviti v 10 dneh, je še živ. Pomembno je vedeti, da bi jo lahko v lahki leseni izvedbi postavili še hitreje. S preudarnim pristopom lahko torej istočasno dolgoročno rešujemo potresno problematiko, gradimo kapacitete za ostale izredne dogodke, hkrati spodbujamo gradbeništvo in lesnopredelovalno industrijo, zmanjšujemo negativne vplive na okolje, izboljšujemo zdravje in dobro počutje ljudi ter obenem kar najbolje izkoristimo nova evropska sredstva, so zapisali primorski strokovnjaki.

"Tokrat smo bili le streljaj stran od katastrofe. Zdaj imamo odlično priložnost, da stvari uredimo in morda že naslednji močnejši potres, ki bo pri nas (in enkrat gotovo bo), pričakamo pripravljeni," zaključujejo svoj poziv k ukrepanju strokovnjaki InnoRenew CoE in Univerze na Primorskem.