Iztok Mrak, predsednik Socialne zbornice Sovenije in Simon Maljevac, minister za solidarno prihodnost

Kot uvodoma poudarja predsednik Socialne zbornice Slovenije, Iztok Mrak, podpirajo ureditev dolgotrajne oskrbe v celovitem sistemskem zakonu, "oziroma smo ta del ves čas podpirali". "Vsi si želimo, da bi nov sistem čim bolje zaživel in da bi resnično prinesel bolj dostopne in kakovostne storitve za uporabnike. Vendar pa moramo biti pri tem realni," pravi.

"Pomembno je, da se javnosti predstavljajo dejanske zmožnosti sistema in ne da dajemo obljube, ki jih mogoče ne bomo mogli uresničiti. Pričakovanja v javnosti so ogromna, in če jih ne bomo mogli izpolniti, bo razočaranje toliko večje. Predvsem pa bodo na udaru izvajalci in ne zaposleni na ministrstvih," nadaljuje.

Po besedah Mraka zakon ne prinaša bistvenih sprememb v modelih pomoči starejšim in ranljivim skupinam, ampak predvsem dodatna sredstva, ki naj bi omogočila večji obseg storitev. Programi, kot sta dolgotrajna oskrba na domu in oskrbovalec družinskega člana, bodo lahko urejeni v večjem obsegu kot doslej. "Vendar bi bilo to možno že danes, če bi imeli za to na voljo več sredstev in ustrezen kader," poudarja.

To velja tudi za zdravstveno nego na domu, ta dejavnost bi se po njegovem namreč lahko opravljala že sedaj. "Po zakonu pa bi morala biti ta storitev krita iz obveznega zdravstvenega zavarovanja, vendar se ne izvaja, ker Zavod za zdravstveno zavarovanje Slovenije v Splošnem dogovoru zanjo ne nameni sredstev. Niti vlada tega nikoli ni sprejela z uredbo," pojasnjuje.

Največja težava bo kader

Prav težave s kadrom bi lahko bile največja težava: "Največja skrb izvajalcev je, da bi pravice iz Zakona o dolgotrajni oskrbi ostale zgolj mrtva črka na papirju, če ne bomo imeli ljudi, ki bodo storitve lahko izvajali."

Če kadrovskih rešitev ne bo, obstaja resna nevarnost, da izvajalci zaradi pomanjkanja kadra ne bodo mogli zagotavljati storitev v obsegu, ki ga določa zakon; uporabniki ne bodo mogli skleniti dogovora o individualnem načrtu storitev in da bodo uporabniki namesto storitev prejeli le denarni prejemek in si bodo pomoč morali organizirati sami – pogosto na sivem ali celo črnem trgu, je jasen Mrak.

Rešitev, ki jo predlaga Socialna zbornica Slovenije je dvig osnovnih plač zaposlenih v dejavnosti vsaj za 20 odstotkov in izboljšanje delovnih pogojev s posodobitvijo kadrovskih normativov.

Spomnimo – časovnica uveljavljanja pravic predvideva, da s 1. julijem letos v veljavo stopi pravica do dolgotrajne oskrbe na domu in e-oskrba, s 1. decembrom pa pravica do dolgotrajne oskrbe v instituciji in denarnega prejemka (ter možnost nadomestne oskrbe v okviru pravice so oskrbovalca družinskega člana).

Še kup odprtih vprašanj

Mrak nam je posredoval tudi dolg seznam stvari, ki so potrebne pred začetkom prehoda v fazo izvajanja sistema. Pod prvo točko navaja, da nujno potrebujemo prikaz primera – kaj se dobi v trenutnem sistemu in kako bo identičen primer stanovalca preveden v novi sistem dolgotrajne oskrbe. "Javnosti bi to moralo biti jasno predstavljeno, pa tega še nismo dočakali," dodaja.

Prav tako ni jasnih izračunov vrednosti urnih postavk dolgotrajne oskrbe in stroškov namestitve uporabnikov – "sicer se v tem trenutku zbirajo podatki".

Poraja se tudi vprašanje glede javne mreže, "kajti po predlogu zakona so upravičenci do dolgotrajne oskrbe vsi starejši od 18 let. To pomeni, da bodo v institucijah za dolgotrajno oskrbo lahko skupaj v sobi bivali mladostniki in starejši, kar pomeni prilagoditev obravnave – v kakšnem obsegu v tem trenutku še ne vemo". Ter vprašanje ustreznosti nameščanja stanovalcev – to je zdaj v domeni domske komisije, ki stanovalce pozna, kako bo to po novem pa ni znano.

Neznank je še nekaj, med drugim pa Mrak izpostavlja tudi, da izvajalci še vedno čakajo na prilagoditev informacijskih sistemov, ki bodo omogočili evidenco upravičencev, spremljanje storitev in obračunavanje sredstev. "Programske hiše se še ne pripravljajo na spremembe, ker nimajo zadostnih informacij. Ne moremo pa pričakovati, da bodo potem takoj vzpostavljene ustrezne spremembe," pravi.

Pobiranje prispevkov je potrebno zamakniti

Stališče Socialne zbornice Slovenije je, da bi bilo potrebno pobiranje prispevkov zamakniti, "saj je bilo na posvetu s strani različnih akterjev izpostavljeno, da tako obsežen sistem ne bo začel delovati brez težav iz danes na jutri, ampak bo zato potreben čas, ko se bo enkrat začel izvajati dejansko v praksi".

"Zato ni pravično, da bi državljani oziroma potencialni upravičenci do dolgotrajne oskrbe plačevali prispevek za dolgotrajno oskrbo, če ne bodo vedeli, kaj bodo v zameno dobili," nadaljuje in dodaja, da jih skrbi predvsem kvaliteta izvajanja določenih storitev.

Tudi GZS za zamik plačevanja prispevka

Da je treba plačevanje prispevka zamakniti, menijo tudi na Gospodarski zbornici Slovenije (GZS). Vladi tako ponovno predlagajo, da zamakne plačevanje tega prispevka za leto dni, v tem času pa naj doreče, katere storitve in kako se bodo izvajale. "Zbiranje dodatnih sredstev na zalogo je povsem neupravičeno," je v izjavi za medije dejala generalna direktorica GZS Vesna Nahtigal.

Po oceni GZS naj bi država z dodatnimi prispevki v okviru zakona o dolgotrajni oskrbi zbrala dodatnih 800 milijonov evrov, kar pa je po njihovi oceni "vsaj 300 milijonov več, kot ta trenutek potrebujemo". Stroka je po besedah Nahtigal tudi enotna, da "za dolgotrajno oskrbo ni dorečeno, katere storitve in kako jih bomo izvajali, hkrati pa vsi vemo, da primanjkuje tudi kadrov".

Vesna Nahtigal, generalna direktorica GZS

Mrak: Plačevali bomo preveč, glede na to, kaj bomo v zameno dobili

"Ali je višina prispevka določena ustrezno težko rečemo, ker nam projekcije niso bile nikoli predstavljene, vendar glede na vse anomalije že do sedaj na tem področju (ne izdajanje odločb upravičencem pri uveljavljanju pravice do oskrbovalca družinskega člana zaradi nedelujočega informacijskega sistema) bomo zagotovo plačevali absolutno preveč v primerjavi s tem kaj bomo v zameno dobili," je jasen Mrak.

Obenem je ministrstvo že obvestilo, da je po letu 2028 možna uvedba doplačil za nekatere storitve dolgotrajne oskrbe. Zbornico smo prosili za njihov pogled na to. Mrak odgovarja: "V kolikor bo sistem resnično dobro zaživel v praksi in če se bo pokazalo s projekcijami, da je potrebno doplačilo za storitve dolgotrajne oskrbe potem se verjetno temu ne bomo mogli izogniti."

Ministrstvo: "Priprave potekajo v skladu z načrti"

Je torej izvedljivo, da bodo občine do 1. maja izbrale izvajalce za dolgotrajno oskrbo? Bo kadra dovolj? In kakšne so morebitne rešitve, če kadra za izvajanje storitev dolgotrajne oskrbe – na kar opozarjajo tudi na zbornici – ne bo dovolj? Na Ministrstvu za solidarno prihodnost so nam odgovorili, da v tem trenutku ne načrtujejo sprememb v implementaciji storitev dolgotrajne oskrbe, priprave pa da potekajo v skladu z načrti. "Kadrovske potrebe na terenu so in bodo različne in jih bomo reševali v skladu s potrebami," pravijo.

Zanimalo nas je tudi, ali bo v praksi dejansko mogoče, da začnejo s 1. julijem storitve dolgotrajne oskrbe delovati. Odgovarjajo le, da "v tem trenutku ne načrtujejo sprememb v implementaciji storitev dolgotrajne oskrbe". In ponovno dodajajo: "Priprave potekajo v skladu z načrti."

Plačevanje prispevka, storitev pa ne bo na voljo?

Kako pa komentirajo navedbe, da storitve s 1. julijem ne bodo v celoti mogoče, državljanke in državljani pa da bodo kljub temu od tega istega datuma naprej plačevali prispevek za dolgotrajno oskrbo? Na ministrstvu odgovarjajo, da je vzpostavljen sistemski vir financiranja ključen element vzpostavljanja mreže storitev dolgotrajne oskrbe in da bo sistem "zagotavljal storitve v skladu s potrebami". Dodajajo, da bodo sredstva, zbrana iz prispevka zavarovancev v celoti locirana v blagajni dolgotrajne oskrbe in uporabljena izključno znotraj sistema. "Ob tem na ministrstvu pozdravljamo prizadevnost lokalnih skupnosti v vzpostavljanju lokalnih in regionalnih izvajalcev dolgotrajne oskrbe ter jim nudimo potrebno pomoč in podporo v izvedbenem delu," so še dodali.

Zamika plačevanja prispevka ne bo

Vprašali smo tudi, ali obstaja možnost, da se datum plačevanja novega prispevka zamakne. Vendar odgovarjajo, da zamika ali drugih sprememb ne načrtujejo, saj da je za uporabnice in uporabnike ključno, da bo sistem dolgotrajne oskrbe čim prej vzpostavljen.

Prispevek bo odmerjen za en odstotek za zaposlene, delodajalce in upokojence. Na ta način nameravajo v letu 2025 zbrati 255.435 evrov, v letu 2026 pa 649.851 evrov. Leta 2027 bo v blagajno na ta način prišlo 684.971 evrov, v letu 2028 pa je pričakovanih 719.220 evrov, kažejo izračuni Zavoda za zdravstveno zavarovanje Slovenije (ZZZS).

Na ministrstvu ocenjujejo, da bo z vzpostavitvijo vseh storitev uporabnic in uporabnikov med 25 in 30 tisoč. Trenutno je v sistem že vključenih 1.400 uporabnic in uporabnikov storitve oskrbovalec družinskega člana, prihajajo še storitve e-oskrba, dolgotrajna oskrba na domu, dolgotrajna oskrba v instituciji, storitve za ohranjanje samostojnosti in denarni prejemek.

Po letu 2028 doplačila?

Glede morebitnih doplačil za storitve dolgotrajne oskrbe, ki so predvidena po letu 2028, pa odgovarjajo, da zakon dopušča to možnost, "če sredstva iz naslova prispevkov ne bi zadoščala za celotno financiranje storitev".

"Doplačila so zakonsko določena na do 10 odstotkov pri osnovnih pravicah (oskrbovalec družinskega člana, dolgotrajna oskrba na domu, dolgotrajna oskrba v instituciji) in do 20 odstotkov pri dodatnih pravicah (storitve za krepitev samostojnosti)," pravijo. Ob tem pa poudarjajo, da so dosedanje projekcije stanja blagajne pozitivne in da si na ministrstvu prizadevajo, da doplačila ne bodo potrebna.