Tržaška knjigarna naj bi poslovala z vse večjo izgubo. Od leta 2008 je knjigarna last Jadranske finančne družbe, po štirih letih upravljanja, ob sodelovanju s slovenskimi založbami in ob povečanem številu pobud za obiskovalce, pa se je izkazalo, da izključno s tržne plati nima perspektive. Zaskrbljujoče je predvsem, da knjigarna v zadnjem obdobju ustvarja vse večji primanjkljaj.

"Tržaška knjigarna je poleg prodajalne knjig za slovensko skupnost in njeno umestitev v tržaško okolje in kulturo tudi pomembno stičišče slovenske besede in literature," so zapisali na ministrstvu. Morebitno zaprtje knjigarne po presoji ministrstva utegne pod vprašaj postaviti tudi javni interes na področju knjige glede kakovosti ponudbe in dostopnosti slovenske knjige. "Žal pa po zakonu o gospodarskih družbah ni inštrumenta, da bi vplivali na poslovne odločitve gospodarskih družb," so dodali.

Javna agencija za knjigo RS bo v petek v uradnem listu in na svojih spletnih straneh objavila javni razpis za sofinanciranje in podporo delovanja knjigarn. Na razpis se lahko prijavi tudi Tržaška knjigarna, ki je na njem v preteklosti že uspešno kandidirala.

V Tržaški knjigarni na ulici San Francesco 20 v Trstu se je 8. junija zbralo okoli 40 literatov, ki so prebirali iz svojih del. Med slovenskimi avtorji so se za knjigarno z besedo zavzeli Veno Taufer, Marko Sosič in Sergej Verč, med italijanskimi pa Pino Roveredo ter Claudio Erne.

Nova pobuda se po besedah odgovorne za knjigarno Ilde Košuta obeta prihodnji torek, ko bo profesorica slovenščine Tanja Seganti, ki italijanske someščane pogosto poučuje slovenski jezik, na dvorišču knjigarne podala brezplačno lekcijo.