Na Občini Postojna so tako v zadnjih dneh prejel nekaj telefonskih klicev fizičnih oseb. Kot so navedli, je sicer že zdaj v samem mestu veliko vrtičkov, s katerimi si občani lahko zagotovijo večjo samooskrbo. Največji lokaciji sta na Špicah in pod Jelovico. V prvem primeru gre za parcele v lasti občine in sklada kmetijskih zemljišč, v drugem pa gre za parcele v lasti fizičnih oseb.

Na občini si sicer že nekaj časa želijo del občinskih zemljišč oddati v najem tistim občanom, ki bi želeli obdelovati kos zemlje, predvsem pa je v interesu občine, da se omenjene lokacije zgledno uredijo. Kot so spomnili, so pred tremi leti poskušali urediti parcelacijo, da bi vsem zagotovili enake površine, napeljati vodo ter postaviti enake, lične hiške za spravilo orodja, vendar so naleteli na odpor zdajšnjih uporabnikov. Za rešitev tega problema bi se bilo smiselno povezati tudi s skladom kmetijskih zemljišč, prav tako pa bi kazalo vnesti tovrstno namembnost nekaterih občinskih zemljišč oz. zemljišč sklada tudi v občinski prostorski načrt. Ob predpostavki, da bi uspeli razparcelirati zemljišča, bi označili posamezne vrtove, določili dosegljivo višino letne najemnine, pogoje uporabe, ki bi prepovedovali postavitev objektov, ter zanje izvedli javni razpis.

Drugačna je slika v slovenski Istri, kjer je na razpolago bistveno manj zemljišč. Kot so pojasnili na izolski občini, pri njih zaradi geografske specifike v tem trenutku ni na voljo nobenih zemljišč za vrtičkarje. So pa tudi sami opazili, da se je v zadnjih letih, še posebej pa v času epidemije, povečevalo povpraševanje občanov po tovrstnih zemljiščih. Zato bodo na občini v prihodnje preverili, ali je mogoče najti primerna zemljišča za vrtičke.

Povečanega zanimanja za najem površin za vrtičke pa niso zaznali v piranski občini, kjer tudi sicer trenutno teh zemljišč ni na razpolago. Na Občini Piran so ob tem opozorili na stvarne omejitve, ki jih je treba upoštevati, v prvi vrsti zakon o stvarnem premoženju države in lokalne samouprave ter pravilnik, ki je trenutno v pripravi za določitev izhodiščne cene. Omenjeni zakon med drugim predvideva predhodno objavo namere in, če je več interesentov, morebitna pogajanja. Prav zaradi tega ni mogoče, da bi zemljišča dobili v zakup le domačini oz. občani, so opozorili v Piranu.