Kot poudarjajo v enem od dveh reprezentativnih sindikatov, se vsako leto srečujejo s podražitvami storitev in željami lastnika po dobičku, ki vodijo v zapiranje manjših pošt in izčrpavanje preobremenjenih zaposlenih.

"Zaradi posledic tega nasprotja smo bili v preteklosti že prisiljeni v stavko in tudi trenutne razmere kažejo na ponovno zaostrovanje naših sindikalnih aktivnosti. Ta začarani krog je treba presekati," so zapisali v sporočilu za javnost.

Sindikat: Prednost storitvam, ki prinašajo več dobička

Sindikat je zato sprejel sklep, s katerim bo delodajalca in zaposlene pozval, da bodo v prihodnjem letu dajali prednost storitvam, ki prinašajo več dobička, kot je dostava paketov, kar pa pomeni, da bi položnice in ostala pisma po takem režimu dela zamujali.

Pošto Slovenije trenutno zavezuje odločba Akosa, po kateri so izvajalec univerzalne poštne storitve. Odločba je veljavna do maja prihodnje leto. Če bo podjetje v državni lasti izvajalec omenjenih storitev tudi v novem petletnem obdobju in konkretnih sprememb še naprej ne bo, bodo v sindikatu delodajalca in več kot 6000 zaposlenih brez slabe vesti pozvali k temu, da primarno opravljajo tiste storitve, ki prinašajo dodano vrednost, so pojasnili.

"Raznos klasičnih pisem - tudi položnic - pa bo posledično postal sekundarna naloga. Verjamemo, da nas bodo pri tem podprli tudi državljani, ki se še kako zavedajo pomena poštnih storitev, saj so v zadnjih letih marsikje po državi le nemočno spremljali zaprtja poštnih poslovalnic," še dodajajo v Sindikatu poštnih delavcev.

Na politične stranke, ki imajo ambicije voditi državo v prihodnjem mandatu, so zato naslovili odprto pismo in jih pozvali, da tokrat ne želijo spet poslušati le prevečkrat slišanih praznih obljub o preprečitvi zapiranja pošt in dostojnih pogojih dela.

Od njih zahtevajo resne zaveze o ureditvi tega področja že pri oblikovanju koalicije. Sindikat je sicer v zakonodajni postopek že vložil predlog zakona, a je pri politiki naletel zgolj na "željo po skupinski sliki za družbena omrežja strank in končno zavrnitev njihovega predloga", so zapisali.

Spremembi zakona je vlada nasprotovala

Ker imajo obljub dovolj, zdaj zahtevajo konkretno rešitev, zato, kot so še dodali, od vseh političnih strank pričakujejo konkretne zaveze k sistemski rešitvi in nato potrjeno sistemsko rešitev še v letošnjem letu.

Omenjeni sindikat je sicer poleti 2020 v državni zbor vložil pobudo volivcem za vložitev predloga novele zakona o poštnih storitvah, pri čemer so si bili glede potrebnosti sprememb takrat enotni vsi socialni partnerji v družbi, tudi zdaj že nekdanja uprava pod vodstvom Borisa Novaka.

Potem ko so v DZ vložili več kot 7000 podpisov za spremembo, je odbor DZ za gospodarstvo novembra 2020 zavrnil predlog sprememb zakona, ki mu je nasprotovala tudi vlada, in po katerih bi stroške za izvajanje univerzalne poštne storitve krili iz državnega proračuna.

Iz SPD so danes naknadno pojasnili, da so podpise zbirali sami in zakonodajni postopek sprožili sami. "So se pa predstavniki SLS prišli fotografirat z nami, medtem ko smo zbirali podpise, in to objavljali na družbenih omrežjih. Ta zapis sami le težko ocenjujemo kot podporo," so še zapisali v sporočilu SPD.

Evropska direktiva, ki ureja poštno zakonodajo, določa obvezo povračila stroškov univerzalne poštne storitve, ki jih država lahko krije iz javnih sredstev ali iz kompenzacijskega sklada. Zakonodajalec se je v Sloveniji odločil za drugo možnost in oblikovanje ter upravljanje slednjega naložil Akosu, a sklad doslej sploh še ni bil ustanovljen. Tudi če bi bil, bi kot edina izvajalka univerzalne poštne storitve vanj vplačevala le Pošta Slovenije.