"Našli smo ostaline hiše, vkopane dva metra globoko v živo skalo. Ohranil se je polkrožno zgrajen vhod, zgrajen iz večjih peščenjakovih plošč, postavljenih tako horizontalno kot vertikalno. Prebivalci gradišča so jih prinesli z območja potoka v dolini, kar je zahtevalo precej truda," je za STA povedal arheolog iz Narodnega muzeja Slovenije Boštjan Laharnar.

Pojasnil je, da gre za spodnjo etažo stavbe, ki je imela tla iz steptanega peska in nekaj gline. "Zgornja etaža je morala biti lesena, a se ni ohranila. Leseni deli se včasih ohranijo kot zoglenela bruna in deske, a tega tukaj ni. To nakazuje, da ob opustitvi hiša ni bila uničena v požaru, kar morda govori proti neposrednemu nasilnemu uničenju naselja na Babi."

Železnodobno naselje Baba na dobrih 600 metrov visokem hribu je eno od štirih v bližini vasi Slavina. Letos so ga slovenski in ameriški arheologi ter študenti arheologije že četrtič izkopavali v sklopu poletne šole arheologije, ki jo organizirajo Narodni muzej Slovenije, Inštitut za arheologijo ZRC SAZU in Univerza Wisconsin - Oshkosh iz ZDA ob tesni navezi s prebivalci Slavine in Parkom vojaške zgodovine Pivka.

Kot pravi Laharnar, jih je ostalina stavbe presenetila, saj niso pričakovali, da bo segala tako globoko. "Ko smo pred štirimi sezonami začeli izkopavati eno od poglobitev na gradišču, smo domnevali, da so ostaline stavbe morda na globini do pol metra. Zdaj smo že na dveh metrih in še nismo čisto na dnu."

Baba je bila ena od več kot 100 prazgodovinskih višinskih naselbin na Notranjskem, obdana z obzidjem. "Znotraj obzidja so ohranjene naselbinske terase, domnevno tudi kal ali morda cisterna za vodo. Opazimo izrazito preoblikovano površino s poglobitvami, kjer so že arheologi pred nami, na primer Mehtilda Urleb iz Notranjskega muzeja, predvidevali, da so v njih ostaline stavb."

Nekateri odkriti predmeti kažejo, da je bil prostor najverjetneje namenjen obrtni dejavnosti. Med najdbami izstopajo žlindra ter skupek staljenih bronastih kosov, ki se je po konservatorskem postopku izkazal za sprimek dveh zapestnic, dveh prstanov, delcev pločevine in zaponke. "Kot da bi nekdo želel pretaliti celo šatuljico bronastega nakita, da bi izdelal nekaj drugega. Gre za lep primer reciklaže. Očitno je šlo za kovinarsko delavnico," pravi Laharnar.

Dosedanje drobne najdbe - odlomki različnih keramičnih posod in amfor, zaponke in novci - govorijo v prid domnevi, da je bilo gradišče sredi 1. stoletja pr. n. št. opuščeno, saj so najmlajše najdbe prav iz tega časa. Povezane so z lokalnimi prebivalci in s prisotnostjo rimske vojske v obdobju Julija Cezarja in njegovega naslednika Oktavijana. Arheologi domnevajo, da je bilo gradišče opuščeno zaradi napada rimske vojske.

Arheologi so letos našli številne lončene predmete in zanimive kovinske najdbe, ki kažejo na preplet domače kulture gradiščarjev in rimske materialne kulture, ki so jo domačini intenzivneje prevzemali ob rimskem prodoru na ozemlje današnje Slovenije. Antični pisni viri v zaledju severnega Jadrana, torej tudi za prostor Krasa in Notranjske, omenjajo Karne in Japode, arheologi pa domnevajo tudi močan vpliv Tavriskov iz osrednje Slovenije in Dolenjske.

"Našli smo zelo dobro ohranjene najzgodnejše rimske novce, ki še niso bili kovani, ampak uliti. Na eni strani je upodobljen dvoglavi bog Janus, na drugi rimska bojna ladja. Odkrili smo sočasen keltski drobiž - majhne srebrnike s stilizirano podobo konjička, ki se povezujejo z denarništvom keltskega plemena Tavriskov. Izkopali smo zaponki, ki sta bili izdelani v Italiji, pa tudi nakitne predmete po tradicionalnem okusu lokalnih prebivalcev. Zanimiva najdba je rimski železen prstan s poldragim kamnom, verjetno oniksom, ki ima vgravirano podobo merjasca. Našli smo razne obeske in steklene jagode, edino jantarja ne."

Arheologi so odkrili raznoliko lončenino, tako kozarce, lonce, pladnje in shrambene posode, pa tudi uvoženo posodje iz rimskih dežel, predvsem amfore za vino, ki so prihajale iz severnih italijanskih dežel, iz Akvileje in Tergesta.

"Imamo tudi fino rimsko namizno posodje, kar je zanimivo in nekoliko presenetljivo; sočasna rimska trgovska postojanka na Razdrtem ga je seveda imela, saj so tam živeli Rimljani, domačini na Babi pa so se očitno z njim oskrbeli in se hitro navadili na rimsko 'lepo'," še dodaja Laharnar.