Minister je pojasnil, da si nizozemska vlada prizadeva za zmanjšanje vpliva vetrnih elektrarn na naravo, z zaustavitvijo vetrnic pa je postala prva država, ki je to storila za zaščito ptic. Po njegovem mnenju namreč na svetu razen Nizozemske ni države, kjer bi vetrne elektrarne zaustavili zaradi zaščite ptic.

Tokrat je sicer zaustavitev vetrnic potekala v okviru pilotnega projekta, od letošnje jeseni pa naj bi jih po navedbah ministra ustavljale pogosteje. Lastniki vetrnih elektrarn morajo med nočnimi selitvami ptic hitrost vetrnic zmanjšati na največ dva obrata na minuto.

Strokovnjak za varovanje ptic Tim van Oijen je pojasnil, da se v nekaterih nočeh spomladi in jeseni čez Severno morje seli na milijone ptic. Zaradi vse večjega števila vetrnih elektrarn na tem območju je po njegovih ocenah nujno zmanjšati njihov vpliv na tamkajšnji ekosistem.

Model za napovedovanje selitev ptic je lani razvil doktorski študent na Univerzi v Amsterdamu, z uporabo vremenskih podatkov pa lahko napove selitev ptic dva dni vnaprej. To naj bi operaterju električnega omrežja Tennet dalo dovolj časa, da zagotovi stabilnost omrežja in zaustavi turbine na vetrnicah.

Tudi v Nemčiji načrtovana širitev polj vetrnih elektrarn v Baltiku in Severnem morju po mnenju biologov vse bolj ogroža ptice selivke. Ob nemških obalah je trenutno 22 polj vetrnih elektrarn s skupno zmogljivostjo 8,1 gigavata. Do leta 2030 naj bi jih bilo 30 gigavatov, do leta 2045 pa naj bi se skupna zmogljivost povečala na najmanj 70 gigavatov, še poroča dpa.