Raziskava društva za morske sesalce Morigenos je pokazala, da je med letoma 2009 in 2012 po dolgem obdobju Tržaški zaliv obiskala ogrožena vrsta navadnega delfina, ki se je leta soočala s sistematičnim pobijanjem in pomanjkanjem hrane. Raziskovalci še ugotavljajo, da so možnosti za vrnitev navadnega delfina v večjem številu sicer precej majhne.
RAZISKAVA MORIGENOSA RAZKRILA: Pred leti v naši bližini na obisku ogrožena vrsta delfina (FOTO)
Trst
V društvu za morske sesalce Morigenos so opravili raziskavo o pojavljanju navadnega delfina v Tržaškem zalivu in severnem Jadranu. Pojav te vrste v Jadranskem morju in celotnem Sredozemlju je bil nekoč sicer nekaj povsem običajnega. Od sedemdesetih let prejšnjega stoletja pa je vrsta postala tako redka, da so jo na Rdečem seznamu Mednarodne zveze za varstvo narave (IUCN) opredelili kot ogroženo.
Po ugotovitvah raziskovalcev društva Morigenos je k njihovi ogroženosti najverjetneje prispevalo predvsem namerno in sistematično pobijanje v sredini 20. stoletja. "Takrat sta Italija in nekdanja Jugoslavija izplačevali denarne nagrade za vsakega ubitega delfina, saj se jih je obravnavalo kot škodljivce, ki z ribištvom tekmujejo za ribolovne vire," so navedli v sporočilu za javnost. Dodatni verjeten vzrok za upad populacije pa sta po njihovih navedbah tudi pomanjkanje hrane zaradi prekomernega ribolova ter splošna degradacija morskega okolja.
Zadnje večje skupine navadnih delfinov na območju Tržaškega zaliva so bile glede na predhodne vire opažene v štiridesetih letih prejšnjega stoletja, društvo Morigenos pa je v raziskavi postreglo z novimi ugotovitvami. Na podlagi neposrednih opažanj in najdenih poginulih živalih so namreč ugotovili, da so se med letoma 2009 in 2012 na območju Tržaškega zaliva in tudi Slovenije pojavili vsaj štirje različni osebki vrste navadnega delfina. Naravne oznake na hrbtnih plavutih so omogočile foto-identifikacijo, navadni delfini pa se od drugih vrst razlikujejo po zgradbi lobanje, saj imajo kost ustnega neba posebej oblikovano v dva žleba.
Tako so ugotovili, da so na tem območju v razmeroma kratkem obdobju opazili razmeroma veliko primerkov te vrste, sploh glede na njeno redkost in skupno število vseh dokumentiranih primerov v celotnem Jadranu. Je pa v naših vodah še vedno stalno prisotna druga vrsta delfina, in sicer velika pliskavka, so še zapisali.
Navadni delfin pa v severnem Jadranu kljub nedavnim ugotovitvam ostaja redka vrsta. Možnosti za njihovo vrnitev v Jadran v večjem številu so po oceni raziskovalcev "precej majhne, saj raziskovalci nikjer v Sredozemlju ne beležijo porasta številčnosti ali opažanj". V društvu Morigenos pa upajo, da bo raziskava služila kot izhodišče in spodbudila poročanje o morebitnih prihodnjih primerih za boljši vpogled v pojavljanje navadnih delfinov v Jadranu.
Opozarjajo še, da je z odgovorno skrbjo za naše morje možno ohraniti vsaj še zadnjo obstoječo vrsto delfinov pri nas in mogoče tudi povratek navadnega delfina. "Veliki morski plenilci so pomembni za zdrave morske ekosisteme in so za ribištvo na dolgi rok koristni, in ne škodljivi," so še zapisali.