Ursula Von der Leyen

Finančna sredstva so bila razdeljena brez javne objave, tako da ni znano, katere medijske hiše so jih prejela ali kakšni so bili kriteriji za njihovo dodelitev. Ta netransparentnost odpira resna vprašanja o namenu in posledicah takšnega ukrepa, še posebej v kontekstu demokratičnih volitev, kjer imajo mediji ključno vlogo pri oblikovanju javnega mnenja.

????????????EU FUNNELED €132 MILLION TO MEDIA AHEAD OF ELECTIONS

A massive EU slush fund of €132 million was quietly handed to media outlets ahead of the European elections - with zero transparency on who got paid and why.

Roberta Metsola and Ursula von der Leyen funneled the money… pic.twitter.com/dqvC3Hn5Gy

— Mario Nawfal (@MarioNawfal) February 11, 2025

Mediji kot orodje političnega vpliva

V Italiji so na primer ugledni mediji, kot je Repubblica, domnevno prejeli neposredna plačila za objavljanje vsebin naklonjenih EU, v sklopu predvolilnega poročanja. Ker javnost o tem ni bila obveščena, to nakazuje na strateško uporabo medijev za vplivanje na volivce, kar lahko izkrivlja demokratični proces v prid vodilnim politikom EU.

Kritiki opozarjajo, da ne gre zgolj za financiranje medijev, temveč za sponzorirano propagando s strani EU. Uporaba davkoplačevalskega denarja za morebitno kupovanje volivcev in prirejanje volitev, se dojema kot oblika korupcije, ki spodkopava načelo svobodnih in poštenih volitev. Takšno ravnanje pa predstavlja neposreden izziv etičnim standardom, ki bi morali veljati v demokratičnih sistemih.

Javnost ogorčena

Netransparenten način financiranja medijev ne postavlja le pod vprašaj odgovornosti uradnikov EU, temveč tudi krha zaupanje javnosti. Če mediji, ki bi morali delovati kot varuhi demokracije, postanejo orodje politične manipulacije, je s tem ogrožena sama osnova demokratičnega dialoga.

Javnost se je na razkritje odzvala ogorčeno, nekateri pa tudi s sarkazmom. Mnogi, ki so se odzvali, izražajo razočaranje nad ravnanjem evropskih politikov.

Uvesti bi morali strožja pravila glede financiranja medijev v času volitev

Zaradi takšnega netransparentnega razdeljevanja finančnih sredstev, bi bila potrebna temeljita preiskava, z njo pa bi morali seznaniti javnost. Poleg tega bi morali uvesti strožja pravila glede financiranja medijev v času volitev, da bi preprečili podobne zlorabe v prihodnosti.

Ta incident osvetljuje občutljivo ravnovesje med mediji, denarjem in politiko ter kliče k ponovnemu premisleku o tem, kako se volitve izvajajo v EU, da bi zaščitili temeljna demokratična načela.