Anketna raziskava iz leta 2019 je pokazala, da po vsem svetu menimo, da se starost začne pri 66. letu. Ko govorimo o tem obdobju življenja, pogosto uporabljamo besede kot so modrost (35 odstotkov), krhkost (32 odstotkov), osamljenost (30 odstotkov) in spoštovanje (25 odstotkov).

Ljudje menimo, da bi se morali za to obdobje življenja pripraviti z rednim telesnim gibanjem (60 odstotkov) in zdravim načinom prehranjevanja (59 odstotkov), prihraniti dovolj denarja za ustrezno pokojnino (51 odstotkov) ter se izogibati kajenju, obenem pa imeti dober krog prijateljev in hobijev (45 odstotkov, 44 odstotkov in 44 odstotkov). A včasih, ne glede na to, kako dobro načrtujemo, ne razumemo popolnoma, kaj nas čaka, dokler tega ne izkusimo.

Na Redditu je uporabnik Fainne-Wu postavil vprašanje: "Kaj je najtežji del staranja?" Tukaj je nekaj odgovorov:

- Z vsakim dnem mineva moja priložnost, da vidim svet. Nimam dovolj denarja, da bi potoval toliko, kot bi si želel, in vem, da bom umrl, ne da bi videl toliko stvari.

- Zelo sem star... dve najtežji stvari sta: skoraj vsi, ki sem jih kdaj poznal, so umrli, torej je moja celotna zgodovina umrla z njimi, in izguba mobilnosti. To je grozno.

- Zame je najtežje izgubiti tisti občutek nedolžnosti, ki si ga imel v mladosti. Recimo ko si v razredu videl svojo simpatijo in si si v glavi domišljal zvezo. Brez skrbi glede seksa ali poroke, le ti in tvoja simpatija, ki sta se pogovarjala o življenju, skoraj držala za roke. Življenje je bilo tako vznemirljivo. Ta občutek začne izginjati, ko postaneš starejši, in to je težko. Ta obdobja so bila tako srečna in nora.

- Videti svoje starše, kako postajajo starejši.

- Ko sem bila mlada, sem porabila veliko energije za preprečevanje nezaželenih pogledov in nadlegovanja. Ne vsak dan, ampak pogosto. Zdaj, ko se staram, se počutim skoraj nevidno. 

- Telo se spreminja na načine, na katere si ne želiš, da bi se.

- Zavedanje, da je tvoja smrt vse bližje in tvoji cilji in sanje ne bodo uresničeni.

- Obžalovanje, da nisi storil nečesa prej.

- Zdi se, da proces zdravljenja postane počasnejši, ko postaneš starejši. Bolečina se pogosto poslabša, ko poskusiš delati na njej.

- Čas se zdi hitrejši. Vse se pospeši. V nekaterih primerih je to dobro, ker dan hitreje mine, v drugih pa slabo, ker zmanjka časa za prijatelje in hobije, ki si jim včasih lahko posvetil več časa.

- Ko postajaš starejši, te telo prebudi vedno prej. Ne potrebuješ se nujno zgodaj zbuditi ob sobotah ali nedeljah, a vseeno se. Ko si bil najstnik ali študent, je bilo normalno, da si spal 12-14 ur, če nisi imel ničesar za početi. Zdaj bi plačal 100 dolarjev na noč, če bi lahko nepretrgoma spal 12 ur in se zbudil spočit.

- Misel, ki me je prizadela, je: "Eden od bratov nikoli ne bo moral pokopati svojih bratov in sester, medtem ko jih bo eden moral pokopati vse."

- Počasen metabolizem. Oja, hitreje se zredim.

- Izguba glasu. Imela sem lep glas za petje. Petje mi je prinašalo veliko veselja, vendar zdaj moj glas zveni, kot da imam stalno prehlad. Včasih sem igrala tudi flavto, zdaj pa ne morem več doseči visokih tonov. Težko je sprejeti. Mislim, da mlajši ljudje ne razumejo, da tisto, kar si imel v mladosti, morda po 70. letu ni več dosegljivo.

- Mož in jaz sva se odločila, da ne bova imela otrok. Še vedno ne obžalujem te odločitve, vendar se sprašujem, kaj se bo zgodilo z mano, ko bom stara. Imam 65 let in če izgubim moža, bom sama, in to me straši.

- Sprejeti dejstvo, da si star.

- Star sem 52 let. Najtežje je, da je najin edini otrok odrastel in odšel. Zelo sva uživala v starševstvu. Ponosna sem nanj, vendar ga pogrešam. Zdaj skrbim za svojo mamo, ki ima demenco.

- Možnost za prihodnost postane vedno manj dosegljiva. Ko si mlad, imaš toliko možnosti in potenciala za dosego ciljev, vendar postaneš starejši in spoznaš, da ne boš nikoli mogel doseči nekaterih stvari.

- Soočanje z lastnimi pomanjkljivostmi, za katere nisi vedel, da jih imaš.

- Postaja vse težje sklepati nova prijateljstva, ko tvoji najbližji odidejo, umrejo ali se preprosto razidete.

- Nikogar ne zanimajo moje izkušnje. Sem že včerajšnji človek.

- Prezirajoči odnos mladih do starejših.

- Bolečina! Bolečina! Vse me tako hitro boli.

- Nisem več dovolj mlad, da bi užival v vseh stvareh, ki sem jih imel rad v mladosti: sladkarije, slana hrana, pomfri, kruh itd. Ko postaneš starejši, te vse te stvari spravijo v slabo zdravje.

- Postaja vedno težje in bolj zapleteno, da bi nekaj storil glede svoje kariere, ki je stagnirala, in začel nekaj novega. Spoznanje, da nimaš več časa za uresničevanje strasti.

- Ne morem več pobrati stvari s tal, ne da bi pri tem zavpil.