Poslanci so z 40 glasovi za in štirimi proti izglasovali, da je predlog zakona o psihoterapevtski dejavnosti primeren za nadaljnjo obravnavo. Mnenja glede predloga zakona, ki poklic psihoterapije uvaja v zdravstvo, se znotraj poslanskih skupin razhajajo, glasove podpore pa je prispevala velika večina poslancev Svobode, NSi in ena poslanka SD.
REZULTATI GLASOVANJA POSLANCEV: Predlog zakona o psihoterapiji je primeren za nadaljnjo obravnavo
Slovenija
Vladni predlog zakona, katerega cilj je širjenje dostopa do kakovostne psihoterapije, določa pogoje za opravljanje poklica psihoterapevt in uvaja zbornico, ki bi jim podeljevala licence. Uvaja tudi psihoterapevtsko dejavnost v socialno varstvo in šolstvo.
Poslanci so o predlogu v sredo opravili splošno razpravo. Medtem ko so poslanci Svobode in Levice ter NSi predlog zagovarjali, so bili v opozicijski SDS najbolj kritični. Dvome so izrazili tudi v SD in poslanci iz vrst Demokratov. V Levici večina poslancev pri glasovanju zakona sicer ni podprla, medtem ko poslanci SDS niso glasovali, poslanci iz vrst Demokratov pa so bili vzdržani.
Predlog zakona je iz SD podprla le Bojana Muršič, ki je prepričana, da predlog prinaša jasno definicijo psihoterapije, določa pogoje opravljanja poklica, uvaja register psihoterapevtov in možnost nadzora ter odgovornosti, kar pomeni večjo varnost za uporabnike storitev in več spoštovanja do stroke, ki je bila do danes prepuščena samoregulaciji. "Psihoterapija ne sme biti privilegij posameznikov, ki si to lahko sploh privoščijo, temveč tistih, ki to nujno potrebujejo," je danes utemeljila svoj glas.
Vsi so se strinjali, da je treba področje urediti, največje vprašanje pa je, ali je treba psihoterapijo res umestiti v zdravstvo. Poslanci Svobode so pri tem dejali, da je pomembna interdisciplinarnost, da pa so odprti za dopolnila k predlogu.
Predlog zakona od snovanja močno razdvaja. Zdravstvena stroka, med katerimi so klinični psihologi, psihiatri in pedopsihiatri, predlog ostro zavračajo. Želijo si, da bi bilo področje psihoterapije urejeno, vendar se jim zdi sporno, da predlog uvaja poklic psihoterapevta v zdravstvo. Skladno s predlogom bi imeli psihoterapevti premalo kliničnih izkušenj ter zelo razpršena in neopredeljena znanja, so opozorili.
Proti je tudi pedagoška stroka, ki meni, da vstop psihoterapije v šolski prostor posega v šolsko svetovalno službo in ne predvideva zadostnih kvalifikacij.
Na drugem bregu pa so psihoterapevtska združenja. Slovenska krovna zveza za psihoterapijo je danes pozdravila odločitev poslank in poslancev, da je zakon o psihoterapevtski dejavnosti primeren za nadaljnjo obravnavo. Gre za pomemben mejnik na poti k sistemski in zakonski ureditvi področja psihoterapije v Sloveniji, ki bo prispeval k večji kakovosti, dostopnosti in varnosti psihoterapevtskih storitev za vse uporabnike, so zapisali v sporočilu za javnost.
Naj ponovno poudarimo, da mora biti psihoterapija zakonsko urejena kot samostojna poklicna dejavnost z jasno določenimi pogoji za izobraževanje, usposabljanje in delovanje. Pomembno je zagotoviti visoke strokovne standarde, etične okvire in ustrezne nadzorne mehanizme, ki bodo varovali uporabnike storitev. Zakon mora upoštevati raznolikost psihoterapevtskih pristopov ter omogočiti enakopravno vključevanje strokovnjakov, so zatrdili v zvezi.