Med udeleženci letošnje slovesnosti bosta senator Maurizio Gasparri iz vrst desnosredinske stranke Naprej Italija in voditeljica skrajno desnih Bratov Italije Giorgia Meloni. Slovesnosti se bodo udeležili tudi dijaki iz vse Italije.

Pred uradno slovesnostjo bodo položili vence k breznu pri Bršljanovici blizu Opčin. V njem sicer prevladujejo posmrtni ostanki nemških vojakov, padlih v zadnjih dneh bojev za Opčine in Trst.

Lani sta Salvini, tedaj še kot notranji minister, in tedanji predsednik Evropskega parlamenta Antonio Tajani s svojimi izjavami na slovesnosti močno razburila slovensko in hrvaško javnost. Posebej Tajanijev pozdrav ob koncu govora, "naj živi italijanska Istra, naj živi italijanska Dalmacija", so številni obsodili kot izražanje ozemeljskih teženj, ki si jih ne bi smel dovoliti nihče, še posebej pa ne predsednik Evropskega parlamenta.

Tajani je nato na plenarnem zasedanju Evropskega parlamenta v Strasbourgu izrazil obžalovanje, "da so bile njegove besede narobe razumljene", a naletel na nove kritike v Ljubljani in Zagrebu. Zatem se je v pismu, naslovljenem na tedanjega zunanjega ministra Mira Cerarja opravičil slovenskemu narodu, če so ga njegove besede užalile.

V Italiji dan spomina na fojbe in eksodus Italijanov iz Istre, Reke in Dalmacije 10. februarja obeležujejo od leta 2005. Letos poleg slovesnosti ob Bazovici ob tem dnevu prirejajo številne spremljevalne dogodke. Različna ezulska združenja do konca februarja prirejajo predstavitve knjig, razstave, predvajanja dokumentarcev in druge kulturne prireditve.

Nekateri dogodki na programu so presenetili slovensko manjšino v Italiji. Predsednika Slovenske kulturno-gospodarske zveze Ksenija Dobrila ter Sveta slovenskih organizacij Walter Bandelj sta po pisanju Primorskega dnevnika v pismu tržaškemu županu Robertu Dipiazzi zapisala, da nekatere načrtovane dogodke jemljeta na znanje presenečeno in z obžalovanjem.

Ob tem sta izpostavila pogovor "o slovenskem lažnem samopomilovanju od Avstro-Ogrske monarhije do zavezniške uprave", ki bo v četrtek v Trstu. Sporno se jima zdi tudi srečanje pod pokroviteljstvom tržaške občine, na katerem bodo v soboto govorili o "resnici o jugoslovanskih teroristih" iz leta 1920 ter o njihovi odgovornosti pri požigu Narodnega doma v Trstu. Številni opozarjajo, da gre za nov poskus izkrivljanja zgodovine.

"Zdi se mi banalno, da nekdo napiše, da so Slovenci sami požgali Narodni dom kot lastniki," je za Televizijo Slovenija pred dnevi dejal Bandelj. Dobrila pa je kot sporno izpostavila, da tovrstni dogodki sodijo v formalni spored, ki ga podpira tržaška občina.