Po zdajšnjem sistemu posameznik ne more istočasno opravljati dela s polnim delovnim časom in prejemati polne starostne pokojnine. Pač pa je ureditev, veljavna do konca leta 2012, poznala institut t. i. izvzema iz zavarovanja, ki je posameznikom pod določenimi pogoji omogočal upokojitev in prejemanje polne starostne pokojnine, hkrati pa so lahko še naprej opravljali samostojno dejavnost, so zapisali v SDS.

Delavcem po veljavni ureditvi torej ni omogočeno, da po izpolnitvi pogojev za starostno pokojnino nadaljujejo delo, ne da bi to vplivalo na višino njihove pokojnine, to pa v slab položaj po mnenju SDS spravlja tudi delodajalce. Ti namreč delavca, ki ga potrebujejo in so z njegovim delom zadovoljni, po njegovi izpolnitvi pogojev za starostno upokojitev ne morejo obdržati v delovnem razmerju, ne da bi se odpovedal precejšnjemu delu pokojnine. Poleg tega je delna upokojitev omejena na največ tri leta, so spomnili.

Delodajalci morajo glede na to iskati nove delavce, kar je v določenih primerih težko izvedljivo. Določeni delavci imajo namreč izkušnje in znanja, ki jih je v kratkem času težko nadomestiti. Gre denimo za statike in določene specializacije v zdravstvu, so omenili.

Po predlogu bi zavarovanci z izpolnjenimi pogoji za polno starostno upokojitev, za katere delodajalec zaradi delovnih potreb izrazi interes po vnovični zaposlitvi tudi po njihovi upokojitvi, lahko prejemali starostno pokojnino v stoodstotnem znesku in hkrati opravljali delo v delovnem razmerju za poln delovni čas. To pomeni, da bi imeli t. i. dvojni status.

Predlog zaradi zagotavljanja kvalificirane delovne sile prinaša tudi dolgoročne pozitivne posledice za gospodarstvo, so še navedli v SDS.