Trendi v državah članicah so zelo različni - v nekaterih velikih porabnicah, kot so Portugalska, Španija in Francija, je poraba upadla, v nekaterih, denimo v Italiji, pa porasla, kažejo ta teden objavljeni podatki evropskega orodja za spremljanje trga rib in morskih sadežev EUMOFA, ki ga je vzpostavila Evropska komisija.

Na Portugalskem je poraba med letoma 2014 in 2023 upadla za tri odstotke na 53,6 kilograma, v Španiji za 12 odstotkov na 40,7 kilograma in v Franciji za sedem odstotkov na 32,1 kilograma na prebivalca. V Italiji je bila leta 2023 s 30,4 kilograma na prebivalca za pet odstotkov večja kot desetletje prej. Najbolj se je povečala v Romuniji, za 39 odstotkov na 8,8 kilograma, najbolj upadla pa je v Litvi, za 55 odstotkov na 20 kilogramov na prebivalca.

V Sloveniji smo po teh podatkih leta 2023 porabili 11,2 kilograma rib in morskih sadežev na prebivalca oz. štiri odstotke več kot leta 2014. Skupna poraba v Sloveniji je leta 2013 znašala 24.399 ton ekvivalenta žive teže, najpogosteje zaužiti so bili črtasta tuna, ligenj, druge morske ribe, oslič in losos.

Največje skupne porabnice so bile Francija (2,07 milijona ton), Španija (1,88 milijona ton), Italija (1,72 milijona ton) in Nemčija (1,02 milijona ton).

Podatki EUMOFA kažejo na spremembe vzorcev uživanja rib in morskih sadežev, in sicer je manj uživanja te hrane doma, več pa v lokalih. Ta trend je posebej izrazit pri mlajših potrošnikih, ki so po navedbah EUMOFA manj vešči priprave rib in jim več pomeni priročnost. Povečuje se povpraševanje po porcijskih pakiranih izdelkih, ki so nared za pripravo ali uživanje.

Ob odvisnosti trga EU od uvoza in maloprodaji, ki želi stabilno, predvidljivo dobavo, je glavnina porabe skoncentrirana na nekaj vrst, kot so losos, tuna in kozice, navaja EUMOFA.