Po besedah direktorice Alenke Čadež Kobol sklad kljub omejenim finančnim virom išče različne poti za širitev ponudbe. Eden izmed vidnejših projektov je bila nedavna gradnja štirih stanovanjskih enot – hiš za mlade v Dobravljah. Poleg novogradenj pa pomembno vlogo igra tudi odkup stanovanj s pomočjo evropskih sredstev.

Ključen premik pa predstavlja usmeritev v prazna stanovanja. Po podatkih Elektra Primorska je na območju občine skoraj 700 objektov brez porabe električne energije, kar nakazuje, da so neuporabljeni. Prav v tem segmentu sklad vidi največji potencial za hitro povečanje števila dostopnih stanovanj.

Zato so leta 2024 pripravili pravilnik in objavili javni razpis za lastnike praznih nepremičnin. Ti lahko svoja stanovanja oddajo skladu, ki nato poskrbi za upravljanje, najemnike in pogosto tudi za prenovo. Odziv je bil po besedah direktorice nad pričakovanji – trenutno imajo evidentirane objekte, v katerih bi lahko uredili približno 24 stanovanjskih enot.

Objekti potrebujejo prenovo

A pot od praznega objekta do vseljivega stanovanja ni kratka. Večina nepremičnin potrebuje temeljito obnovo, ki vključuje pripravo projektne dokumentacije, izbiro izvajalcev in izvedbo del. To pomeni, da bo dejanski učinek ukrepov viden postopoma.

Na drugi strani zanimanje za najem narašča. Sklad je zato razpis razširil tudi na tiste, ki niso občani Ajdovščine, a bi se želeli tja preseliti. Pri izbiri imajo prednost kandidati, ki so v občini zaposleni, s čimer želijo spodbujati tudi lokalni razvoj.

Model, ki prinaša korist vsem udeležencem

Model prinaša koristi za obe strani. Lastnikom omogoča varno in stabilno oddajo nepremičnin brez skrbi glede najemnikov ali upravljanja. Najemnina se določa na podlagi tržne ocene, stroški morebitne prenove pa se poračunajo skozi najemno razmerje. Najemniki pa pridobijo stabilnost, dolgoročne pogodbe in možnost subvencionirane najemnine.

V lanskem letu je sklad sklenil prvo najemno pogodbo, trenutno pa je v postopku podpisovanja še osem novih. Največ zanimanja ostaja za stanovanja v Ajdovščini, medtem ko je povpraševanje na podeželju nekoliko manjše, a na skladu verjamejo, da se bo tudi to sčasoma spremenilo.

Projekt je pritegnil tudi širšo pozornost. Urbanistični inštitut Slovenije ga spremlja kot pilotni primer, ki bi lahko služil kot podlaga za sistemske rešitve na državni ravni. Cilj je jasen – aktivirati prazne nepremičnine in jih vključiti v stanovanjski fond, kar bi lahko dolgoročno pomembno ublažilo stanovanjsko krizo.