Invazivna modra rakovica in skakavka – nevarnost ali dobrote iz globin?

Glavna akterja operacije sta modra rakovica (Callinectes sapidus) in riba skakavka (Pomatomus saltatrix) – tujerodni vrsti, ki sta se v zadnjih letih razširili tudi v slovenskem morju. Čeprav ju mnogi povezujejo z negativnim vplivom na ekosistem, ju gastronomski svet pozna kot poslastici z visoko tržno vrednostjo. A v Sloveniji ostajata zaradi nepoznavanja, predsodkov in pomanjkanja tržne infrastrukture skoraj prezrti – s ceno pod štiri evre na kilogram.

Projekt, ki ga vodi podjetje MAR in CO, d.o.o. v sodelovanju s partnerjema Maristra d.o.o. in Zavodom YouSea, s podporo Evropskega sklada za pomorstvo, ribištvo in akvakulturo (ESPRA), ima ravno zato jasen cilj: preoblikovati to 'invazijo' v slastno zgodbo o lokalni samooskrbi in trajnostnem ribolovu.

Trajnost, ribiči in restavracije – z roko v roki

V okviru operacije 'Slastna invazija', ki se bo izvajala do junija 2027, bo potekalo več aktivnosti z namenom, da se invazivne vrste v slovenskem morju prepoznajo kot trajnostna priložnost. Razvijali bodo selektivne ribolovne tehnike in smernice za monitoring modre rakovice in ribe skakavke, kar bo omogočilo boljši nadzor nad rastjo njunih populacij.

Ob tem bodo vzpostavili prepoznavno blagovno znamko ter kulturno-kulinarično identiteto obeh vrst, ki ju bodo javnosti predstavili kot lokalni kulinarični posebnosti. V sodelovanju z najmanj desetimi obalnimi restavracijami bodo pripravili in vključili inovativne recepte v jedilnike ter jih predstavili na kulinaričnih dogodkih.

Nastala bo tudi virtualna knjižnica receptov in izobraževalnih vsebin, namenjena širši javnosti. Za ozaveščanje lokalnega prebivalstva in turistov o trajnostnem ribolovu bodo izvedli 16 ribiških ekskurzij. V sodelovanju z ribiči pa bodo zbirali podatke o pojavnosti vrst, beležili lokacije in številčnost, kar bo pripomoglo k učinkovitejšemu spremljanju dogajanja in pravočasnemu ukrepanju.

Skupna vrednost operacije 'Slastna invazija' znaša 208.291,55 evra, od tega bo ESPRA sofinanciral 85 odstotkov sredstev, kar predstavlja dobrih 169.000 evrov. Projekt bo trajal do junija 2027, rezultati pa bodo lahko služili kot primer dobre prakse tudi za druge obalne skupnosti v Jadranu, ki se srečujejo s podobnimi izzivi.

"To ni le projekt o ribah in rakih," pravijo vodilni partnerji. "Gre za zgodbo o tem, kako lahko povezujemo lokalno znanje, trajnostno naravnanost in kulinarično kreativnost – za dobro morja, ljudi in prihodnosti."

Ker Zavod YouSea kot partner v projektu Slastna invazija pomembno prispeva k spremljanju vpliva invazivnih vrst v slovenskem morju, smo se obrnili na direktorico in ustanoviteljico zavoda dr. Ireno Fonda, ki nam je skupaj s sodelavko mag. Hano Hanžek-Turnšek povedala nekaj več o vedenju in razširjenosti modre rakovice, vplivih na domači morski ekosistem ter povezavi s podnebnimi spremembami.

Prav tako sta nas seznanili o metodah spremljanja in vključevanju ribičev ter širše javnosti pri zgodnjem odkrivanju vrst, pa tudi o odzivih gostincev in načrtih za uveljavitev teh vrst kot del trajnostne lokalne kulinarične ponudbe.

Ali lahko pojasnite, kako se razlikuje modra rakovica, opažena v našem morju, od populacij, ki živijo v njenih naravnih habitatih (npr. ob ameriški vzhodni obali)? So zaznane kakšne morfološke ali vedenjske posebnosti?

V biologiji velja, da se lahko posamezni osebki ali celo celotne populacije iste vrste skozi čas prilagodijo različnim pogojem okolja – tudi v smislu obarvanosti, velikosti ali vedenja. Tako kot številne druge vrste tudi modra rakovica svoj videz uporablja sebi v prid, pri čemer nanj vplivajo številni dejavniki lokalnega habitata – od tipa dna, slanosti, temperature in razpoložljivosti hrane do prisotnosti plenilcev.

Direktorica in ustanoviteljica Zavoda YouSea dr. Irena Fonda.

Ker se je modra rakovica v našem morju pojavila v nekoliko večjem število šele relativno pred kratkim, za zdaj še nimamo natančnih podatkov o morebitnih morfoloških ali vedenjskih posebnostih v primerjavi z njenimi avtohtonimi populacijami. V okviru projekta Slastna invazija bomo spremljali tudi to področje .

Ali bi lahko rekli, da je modra rakovica že vzpostavila stabilno populacijo v našem morju, ali smo še v fazi začetnega širjenja?

Trenutno še ne moremo z gotovostjo reči, ali je modra rakovica že vzpostavila stabilno populacijo v slovenskem morju, ali smo še vedno v fazi začetnega širjenja. Glede na razmere, ki jih lahko vidimo v sosednji Italiji, pa bo njena populacija ob ugodnih pogojih najverjetneje še rastla.

S to vrsto se namreč v našem morju srečujemo šele nekaj let, čeprav je bila opažena že prej, so jo prvič opisali leta 2019, redno pojavljanje modre rakovice beležimo zadnjih nekaj let, ko smo začeli opažati porast v številu opaženih in ulovljenih osebkov.

Od takrat se je močno razširila, zlasti na območjih, ki so za njen življenjski cikel izjemno ugodna: to so plitva, topla in polslana okolja, kot so ustja rek, lagune, estuariji in solinski kanali s peščenim ali muljastim dnom, na primer tudi v naravnem rezervatu Laguna Stjuža v Krajinskem parku Strunjan. Tam in na drugih območjih že potekajo organizirani izlovi in spremljanje števila osebkov, med drugim jih izvajajo Krajinski park Strunjan, Morska biološka postaja Piran in druge ustanove.

Z letošnjim letom se zbiranju podatkov in izlovu pridružuje tudi konzorcij projekta 'Slastna invazija'. Le z dolgotrajnim in usklajenim spremljanjem bomo lahko ugotovili, ali se je rast populacije umirila in se je populacija že ustalila, ali pa smo še vedno v fazi hitrega širjenja. Za takšno oceno bomo morali primerjati podatke o številčnosti skozi več zaporednih let.

Laguna Stjuža v Krajinskem parku Strunjan.

Kakšen vpliv imata ti dve invazivni vrsti na lokalni morski ekosistem in avtohtone vrste?

Obe vrsti, modra rakovica (Callinectes sapidus) in riba skakavka (Pomatomus saltatrix), veljata za izjemno dobre plenilke z izrazito agresivnim vedenjem. V okoljih, kamor se naselita, pogosto tekmujeta z domorodnimi vrstami za prostor in hrano ter s tem lahko porušita naravno ravnovesje ekosistema.

Da je vrsta invazivna mora biti vrsta tujerodna, torej mora biti v naših krajih prišlek iz drugega morskega območja. Prav tako ji mora biti znanstveno dokazano, da v naravnem okolju, v katerega se je naselila, povzroča ekosistemsko ali ekonomsko škodo.

Riba skakavka tej definiciji ne ustreza popolnoma, saj je v našem okolju avtohtona in se je tu občasno pojavljala že od davno. Vendar pa se je v zadnjih desetih letih namnožila in postala redni prebivalec našega morja, in zaradi večjega števila tudi agresivnejša in predrznejša. Postala je nadloga za ribiče, ki poročajo, da skakavke plenijo ujete ribe v stoječih mrežah. S svojimi ostrimi zobmi naredijo posamezne ugrize v ujete ribe, ki izgledajo, kot da bi bili izrezani z nožem. Ribiči ulova posledično ne morejo prodati na trgu. Zato lahko laično rečemo, da je vrsta invazivna, čeprav to po definiciji ni.

Modra rakovica izvira iz voda vzhodne obale Amerike in se je v Sredozemlje razširila predvsem preko balastnih vod. Danes je v številnih sredozemskih državah že priznana invazivna vrsta, saj vpliva tako na ekosistem kot na lokalno gospodarstvo. Je hiter in močan plenilec, ki se prehranjuje z drugimi raki, školjkami, mladicami rib in včasih celo z izkopavanjem morskih trav. Na primer, v delti reke Ebro v Španiji je skoraj popolnoma izrinila domorodno vrsto zelenega raka, povzročila pa je tudi drastičen padec ulovov jegulj in cipljev. Podobno tudi v Italiji beležijo škodo v školjčiščih, saj so se začele prehranjevati z gojenimi školjkami. Škoda je bila ocenjena na več kot 100 milijonov evrov, za kar je država začela izplačevati nadomestila za krizno pomoč školjkarjem.

Kot rečeno, pa vrsta, predvsem ne z večjim številom osebkov, v našem morju še ni dolgo prisotna in njenih vplivov še nismo mogli natančno preučiti. Trenutno je v postopku obravnave kot invazivna vrsta tudi na seznamu invazivnih vrst Slovenije.

Se pojavnost invazivnih vrst povezuje tudi s podnebnimi spremembami oziroma segrevanjem morja?

S segrevanjem tudi naše morje postaja bolj udobno za življenje in uspevanje tujerodnih (sub)tropskih vrst. Sredozemsko morje se ogreva hitreje od svetovnega povprečja, zime so milejše, poletna sezona pa daljša. To pomeni, da imajo vrste, kot je modra rakovica, več časa za razmnoževanje, njihovi mladiči pa lažje preživijo zimo.

Kolikšna je realna nevarnost, da modra rakovica izpodrine domorodne rake? So taki vplivi že dokumentirani kje v Sredozemlju?

Takšne specifične vplive invazivnih vrst je izjemno težko predvideti, saj je njihov vpliv odvisen od tipa habitata, stabilnosti ekosistema, prisotnosti plenilcev in mnogih drugih okoljskih značilnosti. Torej, kako udobno se vrsta počuti v našem okolju ter kako (ne)odporen je ekosistem na spremembe in njen prihod.

Kar lahko ocenimo ali predvidimo v naprej, pa je na podlagi izkušenj iz drugih območij, kjer se je rakovica naselila. Najverjetneje se ne bo zgodilo, da bo vrsta popolnoma iztrebila druge. Taki primeri so redki. A ker je vrsta zelo agresivna, velika in hitrejša, z domorodnimi vrstami zlahka tekmuje za prostor in hrano. Poleg tega ta vrsta v tem novem okolju nima specializiranih naravnih plenilcev, kot jih imajo avtohtone vrste. Zato se lahko zgodi, da vrsta nekoliko izpodrine populacije drugih vrst in s tem zmanjša njihovo številčnost ter poruši že tako krhko ravnovesje v morskem okolju. Vendar tudi to ne kar povsod ob slovenski obali. Najbolj je rizično, da se to zgodi v območjih, ki so za to vrsto najbolj ugodne. To so polslana topla območja, kot so ustja rek, lagune, estuariji, solinski kanali s peščenim ali muljastim dnom do nekaj metrov globine.

Na kakšen način spremljate vpliv invazivnih vrst na biodiverziteto dna in mikrohabitate ob obali? Uporabljate za to kakšne posebne metode? Sodelujete pri zbiranju podatkov tudi z ribiči?

V našem projektu je predvidena zaposlitev enega ribiča in sodelovanje zunanjega ribiča, ki bosta tekom projekta izvajala izlov modrih rakovic in rib skakvk ter testirala ribolovne metode z namenom, da odkrijemo najbolj učinkovite metode lova na vrsti. Na podlagi ugotovitev bomo pripravili priporočila za učinkovit lov na vrsti. Prav tako pa bomo tekom izlova zbirali informacije o številčnosti populacije v našem morju, lokacije pojavljanja vrst ter informacije o velikosti, teži, spolu ter spolni zrelosti rakovic. Raziskav o vplivu vrst pa v našem projektu nismo predvideli.

Kakšno vlogo lahko pri zgodnjem odkrivanju in obvladovanju invazivnih vrst odigra širša javnost ali rekreativni potapljači? Je predvidena kakšna aplikacija ali platforma za poročanje opažanj?

Splošna javnost in rekreativni potapljači lahko pri raziskovanju naselitve in obvladovanju invazivnih vrst zelo pripomorejo. Kakršnakoli opažanja so izjemno dragocena, saj sami raziskovalci in strokovnjaki na terenu ne morejo biti vsak dan in povsod. Skupna moč javnosti, društev in posameznikov, pa ima lahko izjemno moč. Pridruženi partner Zavod YouSea, je del konzorcija Povezani za morje, ki združuje organizacije, ki si prizadevajo za ohranjanje slovenskega morja. Konzorcij s koncem letošnjega leta predvideva začetek delovanja platforme za zbiranje podatkov pridobljenih z državljansko znanostjo, ki bo na voljo prav vsem. Vsakdo bo lahko na svojem lastnem telefonu zabeležil, katere vrste je na slovenski obali opazil, vključno z modro rakovico in ribo skakavko. Podatki se bodo zbirali v enotni bazi in nam pomagali pri spremljanju opazovanih vrst tudi, ko sami na terenu ne moremo biti. Obiskovalci morja so lahko tako naše oči ali nadzorniki na terenu.

Kakšna orodja ali metode uporabljate pri razvoju selektivnih tehnik za ulov modre rakovice in ribe skakavke?

Za zdaj še nimamo izbrane tehnike ulova, prav iskanje najučinkovitejših metod selektivnega lova je eden izmed ciljev projekta 'Slastna invazija'. Na osnovi primerov dobre prakse iz tujine vemo, da ribiči za lov modre rakovice uporabljajo različne pristope, predvsem vrše/košare z vabami ter prilagojene mreže, za skakavke pa predvsem lov na trnek in mreže. Trenutno izvajamo prve poskusne izlove in testiramo različne tipe pasti in mrež, spreminjamo čas in lokacije nastavljanja orodja, preizkušamo različne vabe ter sproti beležimo ulov, velikost in spol. Na osnovi pridobljenih podatkov bomo pripravili priporočila za selektiven, učinkovit in za domorodne vrste čim manj obremenjujoč lov.

Kakšni so prvi odzivi obalnih restavracij na vključevanje invazivnih vrst v svoje menije? Se kaže interes ali zadržanost?

Prvi odzivi so zelo pozitivni, z restavracijo Rizi bizi in Portoroža smo se že dogovorili za prvi dogodek, ki ga bomo skupaj organizirali tekom izvajanja dogodkov. Chefi kažejo interes novosti, lokalne, trajnostne in zgodbeno močne sestavine. Gre za priložnost, da svojim strankam ponudijo 'drugačne' jedi z jasnim trajnostnim komunikacijskim okvirom. Nad našimi pričakovanji pa je takoj na začetku izvajanja projekta interes za sodelovanje izkazal tudi SPAR Slovenija.

Kako nameravate doseči spremembo dojemanja teh vrst v očeh potrošnikov – iz 'grožnje' v 'del lokalne kulinarične ponudbe'?

Spremembo dojemanja bomo dosegli s kombinacijo izobraževanja, doživetja in okušanja. Prvi korak je preprosto informiranje. Ljudje se moramo najprej z novostmi spoznat, da jih lahko nato sprejmemo. O vrstama bomo zato veliko komunicirali. Predstavili bomo njun izgled, da si jo bodo ljudje zapomnili in znali v restavracijah in na tržnici prepoznati. Predstavili bomo njune značilnosti in predvsem užitnost ter “slastnost”. Pomembno se nam zdi tudi, da sicer javnost izobrazimo o njihovem vplivu na morski ekosistem, a jih ne predstavljamo kot 'vsiljivke', temveč kot nove priložnosti – okusne, lokalno ulovljene in kulinarično posebne.

Ključno je tudi, da potrošnikom ne ponujamo le informacij, temveč jim omogočimo stik z vrsto. Preko ribolovnih ekskurzij, kuharskih delavnic in dogodkov v restavracijah se bodo lahko spoznali z zgodbo teh vrst, njihove okuse in načine priprave.

Zato razvijamo prepoznavno in privlačno blagovno znamko ter s pomočjo lokalnih restavracij, medijev in digitalnih kanalov ustvarili pozitiven pripovedni okvir, ki bo te vrste predstavil kot del trajnostne, inovativne in kakovostne lokalne ponudbe. Na tak način bomo dolgoročno spremenili percepcijo.

Ali obstaja interes širšega jadranskega prostora za sodelovanje ali prenos dobre prakse, ki jo razvijate v projektu 'Slastna invazija'?

Da, interes širšega jadranskega prostora za sodelovanje in prenos dobre prakse vsekakor obstaja. Po vsej jadranski regiji – še posebej v Italiji, Črni gori, Albaniji in južni Hrvaški – se obalni ribiči soočajo s podobnimi izzivi zaradi širjenja invazivnih vrst, kot sta modra rakovica (Callinectes sapidus) in riba skakavka (Pomatomus saltatrix) in tudi drugimi vrstami, s katerimi se bomo morebiti srečali v prihodnosti. V mnogih primerih ti organizmi že povzročajo ekonomsko škodo, ponekod so tudi že razvili načine soočanja z njimi, ostaja pa tu še veliko prostora za izboljšave in priložnosti za sodelovanje.

Naš cilj je, da med in po uspešni izvedbi projekta znanje in izkušnje delimo v okviru čezmejnih mrež z organizacijami, ki se trudijo za isti cilj. Prepričani smo, da lahko ta praksa pomembno prispeva k regionalnemu odgovoru na skupni izziv invazivnih vrst in hkrati krepi trajnostni razvoj malega priobalnega ribolova v celotnem Jadranu.