Ustvarjeno z umetno inteligenco/simbolična fotografija

V sredo se je v Sloveniji začel letošnji tretji vročinski val. Kot je opozoril Matjaž Ličer z Morske biološke postaje Piran, ki deluje v okviru Nacionalnega inštituta za biologijo, pa je prejšnji mesec celotno Sredozemlje prizadel tudi močan morski vročinski val.

Znanstveniki temperaturo morja redno odčitavajo s pomočjo oceanografske boje Vida, ki se nahaja 1,5 navtične milje severno od piranskega svetilnika, je pojasnila raziskovalka Katja Klun. Temperature so na tej boji prejšnji mesec dosegle 29,9 stopinje Celzija.

To je bila najvišja junijska temperatura, kadarkoli izmerjena na boji Vida od leta 2004. Kot je navedel Ličer, je to več kot štiri stopinje nad klimatološko pričakovanimi vrednostmi. Prejšnji junijski rekord so izmerili 27. junija 2019, ko je morje doseglo 29,8 stopinje.

Še višje temperature pa so na boji izmerili v mesecu juliju, in sicer v letih 2010 in 2015, kar so bile tudi najvišje letne temperature.

Temperaturo morja merijo na globini dveh metrov in na morskem dnu 21 metrov pod bojo. Na globini dveh metrov so rekordno temperaturo izmerili 17. julija 2010, ko je imelo morje 30,4 stopinje.

"Bolj pomembno od posameznega meseca je dejstvo, da povprečna temperatura morja na boji Vida in Jadranu nasploh konsistentno raste," je ob tem opozoril raziskovalec. Osem izmed 10 najvišjih povprečnih junijskih temperatur morja na lokaciji boje Vida so namreč zabeležili v zadnjih desetih letih.

Vročinski val po definiciji pomeni izjemno visoke temperature znotraj 10 odstotkov najvišjih kadarkoli izmerjenih temperatur, zato tudi tokrat pričakujejo izjemno visoke temperature morja. Morebiten nov rekord je v času tokratne vročine sicer možen, ampak sam rekord po oceni Ličerja ni bistven.

"Bistvena je dolgotrajna večdesetletna rast povprečne temperature morja in na to naložene visoke temperaturne anomalije ob vsakokratnem vročinskem valu, ki pomenijo izjemen in dolgotrajen toplotni stres za morske organizme," je prepričan.

Toplotni stres med drugim prinaša številne negativne vplive za morske organizme. Ena od posledic vpliva visokih temperatur morja je bledenje koral, do katerega pripelje izguba enoceličnih simbiotskih alg. Bledenje je imunski odziv gostitelja, ki prizadene simbionta, so opažanja povzeli znanstveniki.

"Pomemben je splošni trend segrevanja, ki naše morje sistematično in trajno premika k visokim temperaturam. To pomeni višjo verjetnost, da bodo preseženi absolutni temperaturni pragovi, ki lahko resno škodijo morskim organizmom ali pa jih pobijejo," je še zapisal Ličer.

Oceanografska boja Vida podatke v realnem času pošilja od leta 2008, temperaturo morja na površini pa kontinuirano merijo tudi na boji Zarja in pri koprski kapitaniji.