Pravilnik o metodologiji za oblikovanje cen socialnovarstvenih storitev še vedno velja, vendar se njegova vloga po uveljavitvi zakona o dolgotrajni oskrbi postopoma spreminja in zmanjšuje.

Kaj je dolgotrajna oskrba?

Dolgotrajna oskrba se krije iz obveznega zdravstvenega zavarovanja, podobno kot zdravstvo in pokojnina. Namenjena je ljudem, ki so dlje časa (vsaj tri mesece) ali trajno odvisne od pomoči drugih – zaradi starosti, bolezni, invalidnosti ali kognitivnih motenj. To področje ureja zakon o dolgotrajni oskrbi.

Obsega pomoč pri osnovnih dnevnih opravilih (hranjenje, osebna higiena, oblačenje, gibanje), vsakodnevno osnovno zdravstveno nego, določen del podpornih opravil.

Vlogo se poda na vstopni točki Centra za socialno delo (CSD), ki opravi oceno in osebo razvrsti v stopnjo dolgotrajne oskrbe, ki jo oseba potrebuje.

Financira se iz obveznega zdravstvenega zavarovanja, ki ga po novem državljani plačujemo po višji ceni. Zaposleni en odstotek bruto plače, delodajalci en odstotek bruto plače, upokojenci en odstotek neto pokojnine, samozaposleni in kmetje pa dva odstotka od svojega prihodka.

Kaj je socialna pomoč na domu?

Socialna pomoč na domu je socialnovarstvena storitev, ki obstaja že dolgo. Ureja jo zakon o socialnem varstvu. Namenjena je osebam, ki še niso popolnoma odvisne od pomoči drugih, potrebujejo pa pomoč pri gospodinjskih in podpornih opravilih. Običajno so to starejši, invalidi ali bolni, ki še relativno samostojno živijo, potrebujejo pa pomoč.

Obsega pomoč v gospodinjstvu (pri nakupih, kuhanju, čiščenju), pomoč pri osebni higieni, pomaga ohranjati socialne stike, ne vključuje pa zdravstvene nege.

Oseba, ki potrebuje tovrstno pomoč, mora podati vlogo pri CSD. Storitev zagotavlja in organizira občina oziroma koncesionar, ki ga občina izbere. Obseg pomoči je omejen, na primer na 20 ur tedensko. Del storitve plača občina, del pa uporabnik.

Kako sistema delujeta v praksi?

Socialna pomoč na domu zaenkrat ostaja in je namenjena osebam z manjšimi potrebami. Dolgotrajna oskrba pa je namenjena težjim in trajnim primerom.

Občine ne financirajo socialne pomoči na domu v enakem obsegu

Socialno pomoč na domu morajo občine financirati v najmanj 50-odstotnem deležu. Ali bo ta delež večji in za koliko, se odločijo občine same. To so podatki, ki so nam jih za leto 2024 posredovali z ministrstva za solidarno prihodnost. Podatkov za lansko leto še nimajo.

Občina Ajdovščina financira socialno pomoč v višini 63 odstotkov, izvajalca sta Dom upokojencev Ajdovščina in zasebni zavod za socialno oskrbo Pristan. Občan, ki potrebuje pomoč, mora doplačati 7,80 evra na uro, kar je najvišja tarifa med primorskimi občinami.

Občina Bovec financira socialno pomoč na domu v višini 83 odstotkov, občan doplača 3,11 evra na uro, izvaja jo Center za socialno delo Tolmin. Kanal ob Soči financira pomoč v višini 75 odstotkov, izvaja jo Dom upokojencev Nova Gorica, občan doplača 5 evrov na uro. Kobariška občina financira pomoč na domu v obsegu 82 odstotkov, občan doplača 3,16 evra, izvaja jo CSD Tolmin.

Občina Miren-Kostanjevica financira pomoč v višini 80 odstotkov, občan doplača 5,50 evra na uro, izvajalec je Dom upokojencev Nova Gorica. Mestna občina Nova Gorica financira v višini 72 odstotkov, občan doplača 5,50 evra. Občina Renče-Vogrsko financira socialno pomoč na domu v višini 67 odstotkov, občan doplača 7,50 evra na uro, izvaja jo prav tako Dom upokojencev Nova Gorica.

Ankaranska občina financira 80 odstotkov socialne pomoči na domu, uporabnik plača 6 evrov, izvajalec je Obalni dom upokojencev Koper. Izolska občina financira 80 odstotkov, uporabnik plača 5 evrov, izvajalec je CSD Izola. Občina Piran krije 79 odstotkov, uporabnik mora doplačati 5,15 evra na uro, izvaja jo CSD Piran. Mestna občina Koper financira pomoč na domu v obsegu 80 odstotkov, uporabnik mora doplačati 6 evrov na uro.

Občina Divača financira 74 odstotkov, uporabnik plača 6,06 evra, izvajalec je Zavod za socialno oskrbo Pristan. Občina Hrpelje-Kozina krije 79 odstotkov, uporabnik mora doplačati 5 evrov na uro. Komenska občina krije 75 odstotkov, uporabnik mora doplačati 6 evrov, izvajalec je Pristan. Sežanska občina krije 67 odstotkov, uporabnik mora doplačati 7,09 evra, izvajalec je Dom upokojencev Sežana.