ustvarjeno z umetno inteligenco/simbolična fotografija

Spar prvič pred Mercatorjem

Kot poroča Forbes Slovenija, je Spar Slovenija lani ustvaril 1,26 milijarde evrov poslovnih prihodkov, medtem ko je Mercator zabeležil 1,175 milijarde evrov prihodkov od prodaje. Razmerje se je tako prvič obrnilo v korist Spara.

Še leta 2024 je bil položaj drugačen. Mercator je takrat ustvaril približno 1,32 milijarde evrov prihodkov, Spar pa 1,17 milijarde evrov. Obe družbi kljub spremembi na vrhu ostajata daleč pred preostalimi trgovci.

Na naslednjem mestu je Hofer, ki ima skoraj polovico manj prihodkov kot Spar, sledijo pa Lidl, Engrotuš, Eurospin in Jagros. Lidl svoje poslovno leto konča februarja, zato bo rezultate poslovanja objavil novembra.

Samo prihodki ne pokažejo celotne slike

Neposredna primerjava trgovcev zgolj na podlagi prihodkov je lahko zavajajoča, saj njihovi prodajni portfelji niso enaki, razlikuje pa se tudi način prikazovanja prihodkov v poslovnih poročilih. Na končne številke lahko pomembno vplivajo veleprodaja in druge dejavnosti, ki niso povezane zgolj s klasično maloprodajo živil.

Dober primer je Jagros, ki je s trgovinami Jager prisoten predvsem na Štajerskem. Čeprav ga praviloma štejemo med živilske trgovce, živila predstavljajo le 53 odstotkov njegove prodaje. Tehnično blago in gradbeni material predstavljata 39 odstotkov, približno štiri odstotke tekstil, preostali delež pa gostinstvo in druge storitve.

Tudi poslovanje Spara ni omejeno samo na prodajo živil. Poleg trgovin Spar in Interspar ima franšizne trgovine ter lastne restavracije. Podobno je pri Tušu, ki poleg maloprodaje posluje tudi v veleprodaji in prek centrov Cash & Carry. Iz njegovega letnega poročila ni mogoče natančno razbrati, kolikšen del prihodkov ustvari vsak posamezni prodajni kanal.

Posebnosti so tudi pri Mercatorju. Konec leta 2024 je zaprl M Tehniko ter veleprodajna programa Agro in Tranzit, leta 2025 pa je zaprl še nekatere nedobičkonosne maloprodajne in veleprodajne enote. Skupni 11,3-odstotni padec prihodkov zato ne pomeni enakega upada prodaje v živilskih trgovinah. Prihodki od maloprodaje izdelkov široke potrošnje so se namreč zmanjšali za 2,4 odstotka.

Spar povečal prodajo, dobiček pa se je zmanjšal

Spar je lani s 1,26 milijarde evrov poslovnih prihodkov dosegel 7,4-odstotno rast glede na leto prej, vendar večja prodaja ni prinesla tudi večjega dobička.

Kosmati dobiček iz prodaje je bil višji za 6,5 odstotka, medtem ko so se stroški uprave in prodaje povečali za 9,1 odstotka. Posledično je čisti dobiček z 18,7 milijona evrov upadel na 12,2 milijona evrov, kar pomeni približno 35-odstotni padec. Glavni razlog je bil, da so stroški naraščali hitreje od prihodkov.

V družbi so v letnem poročilu navedli, da so se stroški prodaje in uprave povečali za nekaj več kot devet odstotkov, poslovni prihodki pa za 7,4 odstotka.

Spar je leto končal s 113 lastnimi trgovinami in 48 franšiznimi trgovinami Spar partner. Njegove trgovine je vsak dan obiskalo približno 203.000 kupcev. Med pomembnejšimi naložbami je bila gradnja novega, 20.000 kvadratnih metrov velikega skladišča za sveže izdelke.

Leto je zaznamoval tudi požar v Sparovi pekarni. V njej so v letu dni spekli 7.295 ton izdelkov, kar je nekaj manj kot dva odstotka manj kot leto prej.

Mercator se je vrnil k dobičku

Čeprav je Mercator po prihodkih izgubil vodilni položaj, se je njegov poslovni rezultat občutno izboljšal. Potem ko je leta 2024 ustvaril 10,4 milijona evrov izgube, je lani poslovanje končal z 12,8 milijona evrov čistega dobička.

Normalizirani EBITDA je poskočil za 57 odstotkov in dosegel 75,2 milijona evrov. Izboljšanje v podjetju med drugim povezujejo z nižjimi stroški energije in dela ter zapiranjem nedobičkonosnih enot in poslovnih segmentov.

Občutno se je zmanjšala tudi zadolženost. Neto finančni dolg je s 311,8 milijona evrov upadel na 143,3 milijona evrov. Hkrati se je zmanjšalo število zaposlenih: ob koncu leta 2024 jih je bilo 7.276, ob koncu lanskega leta pa 6.276.

Mercatorjevo leto je bilo v veliki meri namenjeno finančnemu in organizacijskemu prestrukturiranju. Nepremičninsko dejavnost je izločil v novi družbi FNG Property SI in FNG Hospitality SI. Od družbe FNG Property SI zdaj najema več kot 380 lokacij, namenjenih trgovski dejavnosti, logistiki in režiji.

V dveh postopkih prodaje nepremičnin s povratnim najemom je Mercator monetiziral skupaj 42 nepremičnin. Aprila je prodal portfelj 24 nepremičnin, septembra pa še 18, nato pa jih je vzel nazaj v najem.

Prestrukturiranje je zajelo tudi prodajo odvisnih družb. Avgusta lani je Mercator podpisal pogodbo za prodajo Mercator-Embe, decembra pa še pogodbo za prodajo M-Energije. Prodaja Mercator-Embe je bila zaključena marca letos, prodaja M-Energije pa januarja. Mercator-Emba se pretežno ukvarja s proizvodnjo izdelkov za prehrambno industrijo, M-Energija pa z energetiko oziroma prodajo energentov.

Hofer iz skoraj 15-milijonske izgube v dobiček

Hofer, ki je del nemške skupine Aldi, je prihodke od prodaje povečal za 4,6 odstotka, s 671,7 na 702,4 milijona evrov.

Še večja sprememba se je zgodila pri končnem rezultatu. Po skoraj 15 milijonih evrov izgube leta 2024 je Hofer lani ustvaril 6,6 milijona evrov čistega dobička.

Podjetje razlogov za takšen preobrat posebej ne pojasnjuje. Iz računovodskih izkazov pa je razvidno, da so poleg 4,6-odstotne rasti prodaje k boljšemu rezultatu pomembno prispevali tudi nižji stroški amortizacije ter manjše oslabitve vrednosti sredstev. Ti so se s 37,4 milijona evrov zmanjšali na 22,7 milijona evrov.

Hofer ima v Sloveniji več kot 90 trgovin, število zaposlenih, preračunano na opravljene ure, pa je znašalo 1.615, nekoliko manj kot leto prej.

Tušu upadli prihodki, izguba presegla 12 milijonov evrov

Precej slabše je bilo lansko poslovanje Engrotuša. Poslovni prihodki so s 494,4 milijona evrov upadli na 465,5 milijona evrov, kar pomeni skoraj šestodstotno zmanjšanje.

EBITDA se je z 12,7 milijona evrov znižal na 9,1 milijona evrov, normalizirani EBITDA pa z desetih milijonov na 8,3 milijona evrov.

Engrotuš je leto končal z 12,1 milijona evrov izgube, potem ko je leto prej izkazal 37,4 milijona evrov čistega dobička. Med pomembnejšimi razlogi za slabši rezultat v poročilu navajajo manjše prihodke od prodaje in višje stroške dela.

Povečal se je tudi negativni kapital celjskega trgovca. Leta 2024 je znašal 24,8 milijona evrov, lani pa že 35,1 milijona evrov.

Tuš je med letom zaprl pet poslovalnic in sklenil novo najemno pogodbo za eno. Ob koncu leta je imel 97 trgovin in sedem centrov Cash & Carry, število zaposlenih pa se je z 2.354 zmanjšalo na 2.192.

Eurospin med najhitreje rastočimi

Med trgovci z najhitrejšo rastjo je bil Eurospin. Njegovi čisti prihodki od prodaje so se z 297,2 milijona povečali na skoraj 324 milijonov evrov, kar predstavlja devetodstotno rast.

Ker so najpomembnejši stroški naraščali počasneje od prodaje, se je izboljšala tudi dobičkonosnost. Dobiček iz poslovanja se je povečal za skoraj 30 odstotkov, čisti dobiček pa za skoraj 40 odstotkov in dosegel 11,3 milijona evrov.

Eurospin je imel konec leta 59 trgovin, med njimi dve franšizni. Njegova rast od vstopa na slovenski trg je bila velika. Leta 2004 je začel s štirimi trgovinami in 25 zaposlenimi, ob koncu lanskega leta pa je imel 59 trgovin in 913 zaposlenih.

Jager večino preostalih trgovcev prehitel tudi z rastjo dobička

Jagros, ki upravlja trgovine Jager, je lani prihodke od prodaje povečal z 239,6 na 258,4 milijona evrov oziroma za približno osem odstotkov. Čisti dobiček se je s 14,2 milijona evrov povečal na skoraj 18 milijonov evrov.

Podrobnejši podatki, ki jih povzema Forbes Slovenija, kažejo, da je od skupnih 258,4 milijona evrov prodaje 136 milijonov evrov oziroma približno 53 odstotkov ustvaril s hrano. Tehnični in gradbeni program sta prispevala 100,5 milijona evrov oziroma približno 39 odstotkov. S prodajo tekstila je ustvaril 10,9 milijona evrov, z gostinstvom 4,5 milijona evrov, z drugimi storitvami pa še 6,5 milijona evrov.

Jagros obenem nadaljuje širitev svojega poslovnega modela. Marca lani je prevzel celoten, stoodstotni delež družbe Muta, proizvajalca in prodajalca kmetijske mehanizacije. Med nameni prevzema je širitev prodaje in servisiranja kmetijske mehanizacije.

V Mirni je lani odprl tudi nov supermarket s približno 1.600 kvadratnimi metri prodajne površine, nadaljuje pa gradnjo logističnega centra v Hočah.