Gordan Grlić Radman

Hrvaški zunanji minister Gordan Grlić Radman je potezo obsodil kot nesprejemljivo, saj zemljevid po njegovih besedah vključuje večji del hrvaškega ozemlja. Dodal je, da se o tem že pogovarja z zunanjimi ministri Slovenije, Romunije in Slovaške. Zemljevid je del publikacije iz serije Nacionalni atlas Madžarske, ki je bila izdana leta 2021. Publikacija vključuje zgodovinsko in kartografsko gradivo o območju karpatskega bazena, ki presega sodobne meje Madžarske. Gradivo je prosto dostopno na spletnih straneh Geografskega inštituta v Budimpešti.

Slovensko zunanje ministrstvo se je odzvalo z opozorilom, da je zgodovina tega območja kompleksna in prepletena ter presega zgolj usodo ene države ali naroda. Ob tem so poudarili, da si Slovenija vedno prizadeva za spoštovanje mednarodno pravno priznanih meja suverenih držav, kar velja tako za Evropo kot za druga območja po svetu. Dodali so, da je treba pri zgodovinskem poimenovanju ali zamejevanju ozemelj upoštevati širši kontekst in ravnati preudarno. Slovenija si prizadeva za trdne odnose z Madžarsko in drugimi državami v regiji, ki temeljijo na vzajemnosti in spoštovanju. Pri tem izhaja iz prepričanja, da članstvo v Evropski uniji in Natu ter čezmejni evropski mehanizmi zagotavljajo odlično osnovo za sodelovanje, zlasti pri vprašanjih narodnih manjšin, ki živijo na čezmejnih območjih.

Madžarska simbolika velike Madžarske, ki obsega nekdanje ozemlje iz obdobja pred trianonsko pogodbo leta 1920, se je v preteklih letih večkrat pojavila v uradnih in javnih dogodkih. Leta 2019 je madžarski premier Viktor Orban objavil fotografijo, na kateri je v njegovi pisarni visel zemljevid velike Madžarske. Leta 2022 je na nogometni tekmi med Madžarsko in Grčijo nosil šal z enakim zemljevidom, kar je sprožilo val ogorčenja. Podoben zemljevid je bil junija 2023 predstavljen tudi med govorom madžarskega zunanjega ministra Petra Szijjárta na sejmu v Budimpešti.

Takšna dejanja poudarjajo občutljivost zgodovinskih vprašanj, povezanih z razpadom Avstro-Ogrske in posledicami trianonske pogodbe, s katero je Madžarska izgubila dve tretjini svojega ozemlja. Hrvaška, Romunija, Slovaška in druge države, katerih ozemlja se pojavljajo na simboličnih zemljevidih, so že večkrat opozorile na škodljiv učinek takšne simbolike, ki lahko spodkopava meddržavno sodelovanje in stabilnost regije.

Kljub temu slovensko zunanje ministrstvo poudarja pomen sodelovanja v regiji ter spoštovanje mednarodnih meja kot glavnega elementa za mir in stabilnost v Evropi. Tovrstni incidenti po njihovem mnenju kažejo na potrebo po nadaljnji krepitvi dialoga in vzajemnega spoštovanja med državami članicami EU in Nata.