"V povprečju sem delal od 300 do 360 ur na mesec. Moj rekord je 550 ur. Res je bilo naporno," je za Dnevnik opisal 38-letni Ali Buldu, po rodu iz turškega Izmirja. Ima pa tudi priče, ki lahko njegove navedbe potrdijo, navaja.

Kot miner je delal za turško podjetje Türkcan, ki je eden od podizvajalcev na projektu drugega tira železniške proge Divača-Koper. "Pozabite na Turčijo, tukaj je Evropa, tukaj je Slovenija, delali boste po slovenskih predpisih," so obljubljali maja 2022 na prvem sestanku, navaja Buldu.

Delal je pri vrtanju predorov, kar velja za eno najtežjih del. Sprva v treh izmenah, kmalu pa so morali delati v samo dveh izmenah, tudi po 12 ur ali več, in to vse dni v tednu, brez izjem, tudi ob nedeljah in praznikih. Kljub obljubam, da bodo pripeljali dodatne delavce, do tega ni prišlo. "Potem pa so šefi začeli govoriti, da če bodo prišli novi delavci, bodo nas odpustili in se bomo morali vrniti v Turčijo, zato smo sprejeli situacijo in pač delali," navaja.

Sredi januarja so jih približno 150 poslali nazaj domov, med njimi tudi njega. Konec decembra lani je Yapi Merkezi pod pritiski prekinil pogodbo s podizvajalcem Türkcanom, prav zaradi kršitev pravic delavcev, a je do tega prišlo šele po tem, ko je bilo delo že skoraj končano. Celotnega plačila za svoje delo pa da niso dobili.

"Nismo redno dobivali plačilnih list, zato nismo nikoli natančno vedeli, kako nas plačujejo, kaj so upoštevali in česa ne, ali so morda na plačilni listi prikazali bistveno manjše število nadur, kot smo jih v resnici opravili," navaja Buldu za Dnevnik in preračunava, da je bila njihova urna postavka za redno delo 6,8 evrov neto.

"Podjetje nas je ogoljufalo," zatrjuje. Želi pa si, da bodo pravico dosegli s pomočjo Delavske svetovalnice in sindikata.