Oba kandidata zagovarjata večjo finančno in siceršnjo avtonomijo italijanskega programa javne radiotelevizije.

V kolikor bo izvoljen, bo prva naloga Tremula tako normalizacija odnosov znotraj italijanske skupnosti v Sloveniji. Meni namreč, da smo bili v zadnjem mandatu priča zelo nizkemu nivoju transparentnosti in dialoga sedanjega poslanca. Kot drugo temeljno točko izpostavlja zagovarjanje temeljnih pravic skupnosti, kot tretjo pa zagovarjanje interesov celotnega istrskega območja, katerega del je italijanska skupnost in razvoj katerega mora biti vsestranski.

Tremul meni, da je Istra zelo specifičen teritorij, multikulturen, s posebno in zapleteno zgodovino, poimenovanje regije pa bi moralo odražati spoštovanje do vseh prebivalcev. "Istra je pluralna, ne nosi etničnih podpomenk in tako naj tudi se razvija. Zato naj ime regije ostane Istra-Istria," je prepričan.

Predsednik Unije Italijanov Maurizio Tremul

Glede kompetenc učiteljskega kadra meni, da je treba izboljšati zakon o šolstvu in ga uskladiti z Londonskim memorandumom iz leta 1954, kjer je določeno, da mora biti raven znanja italijanščine na nivoju maternega jezika. "To lahko dosežemo samo z dialogom in sodelovanjem z vsemi političnimi strankami in ne samo z nekaterimi, kot je naredil poslanec Žiža in kar je pripeljalo do tega, da je prvič v zgodovini samostojne Slovenje državni svet podal odložilni veto na zakon, ki ureja pravice narodne skupnosti. To se ne sme več ponoviti," je navedel.

Avtonomijo italijanskega RTV programa bi zagotavljal z zavzemanjem za spremembo zakona o RTV Slovenija, ki bo dodelila večjo programsko, produkcijsko in finančno avtonomijo italijanskim RTV programom, seveda z razvojem celotnega Regionalnega RTV Centra Koper/Capodistria, za katerega se bo zavzemal. V kontekstu zdrave javne RTV mora biti vloga regionalnega središča še bolj prodorna in relevantna, meni. Po njegovih besedah smo bili v tem mandatu priča rušenju javnih medijskih ustanov s podporo poslanca Žiže.

Aktualni poslanec italijanske narodne skupnosti Felice Žiža

Felice Žiža pa v ospredje svojih prizadevanj postavlja spremembo 15. člena zakona o posebnih pravicah italijanske in madžarske narodne skupnosti na področju vzgoje in izobraževanja, s katero želi zagotoviti znanje italijanskega jezika kot učnega jezika strokovnih delavcev v italijanskih šolah na nivoju maternega jezika ali pa spremembo zakona o organizaciji in financiranju vzgoje in izobraževanja oz. pravilnika glede opravljanja strokovnih izpitov v italijanskem jeziku za strokovne delavce italijanskih šol.

Preko ministrstva za gospodarski razvoj in tehnologijo želi Žiža zagotoviti tudi dodatno financiranje gospodarske osnove italijanske narodne skupnosti. Na pravni (s sprejemom podzakonskih predpisov) in lokalni ravni (z njihovim izvajanjem) je treba zagotoviti optimalno uresničevanje dvojezičnosti na vseh področjih ter sprejemanje italijanskega jezika kot jezika okolja, ki je uraden in enakopraven slovenskemu jeziku, v slovenskih šolah pa zagotoviti učenje italijanskega jezika na najvišji ravni, meni. Prepričan je, da morajo strokovni delavci, ki niso zaključili izobraževanja v italijanskem jeziku, obvladati italijanski jezik na nivoju maternega jezika oz. italijanskega knjižnega jezika. Celotna vertikala izobraževanja strokovnih delavcev pa mora potekati v italijanskem jeziku ob povečanju strokovnega izobraževanja in izpopolnjevanja v italijanskem jeziku.

BONUS VIDEO: S čim je bila onesnažena Rižana, smo priča ekološki katastrofi?

Glede poimenovanja regije Žiža meni, da se ta lahko poimenuje le Istra-Istria. S spremembo statuta RTV Slovenija, ki je že v teku, in kasneje zakona pa je treba zagotoviti večjo finančno in kadrovsko avtonomijo, ob spoštovanju že pridobljenih pravic italijanske in madžarske narodne skupnosti, ki se jih ne sme zniževati. Po njegovem mnenju je nujno zagotoviti financiranje dodatnih kadrov in nadomeščanje upokojenih.