Ukinitev dodatka za delovno aktivnost so predlagali na ministrstvu za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti z argumentom, da dodatek nima enakega učinka kot ob uvedbi leta 2012 in ljudi ne spodbuja k zaposlovanju, ampak povzroča neaktivnost v času, ko na trgu primanjkuje delovne sile.

Dodatek je bil namreč uveden z namenom, da bi tiste, ki so se bili pripravljeni vključiti v delo ali pri njem vztrajati, dodatno nagradili, hkrati pa je služil kot neke vrste socialni korektiv, saj je denarna socialna pomoč takrat znašala le 230 evrov, medtem ko danes znaša 402 evra in se je skupaj z dodatkom zelo približala minimalni plači.

Doslej je dodatek prejemalo nekaj manj kot 10.000 ljudi, njegova višina pa se je gibala med 50 in okoli 200 evri. Na ministrstvu načrtujejo, da bo država z ukinitvijo dodatka na letni ravni privarčevala 16 milijonov evrov, ob čemer poudarjajo, da njihov osnovni namen ni varčevanje, pač pa brezposelne vzpodbuditi, da se čim prej zaposlijo. Poudarjajo tudi, da bodo tisti, ki bodo izgubili dodatek, upravičeni do višjih nekaterih drugih socialnih prejemkov.

Sprejemanje novele zakona o socialnovarstvenih prejemkih so spremljali pozivi nevladnih organizacij, naj DZ dodatka ne ukine. Med parlamentarnimi strankami pa so predlogu najglasneje nasprotovali v Levici, kar je še dodatno zaostrilo njene odnose s koalicijo.

V Levici so namreč prepričani, da gre za protisocialen ukrep, vladi pa so očitali, da se je odločila varčevati na revnih ter da ljudi, ki prejemajo dodatek, potiska pod prag revščine. Kot so poudarili, bo ukrep prizadel veliko ljudi, predvsem tistih, ki so delno zaposleni, pa še vedno potrebujejo denarno socialno pomoč, matere samohranilke in družine z več otroki, v katerih je zaposlen eden od staršev.

Vladne novele niso podprli niti v koalicijski SD, kjer jih skrbi, kaj se bo zgodilo s prejemniki dodatka. Po njihovem mnenju bi morala biti popolna ukinitev dodatka skrajni ukrep za hitrejšo aktivacijo prejemnikov denarne socialne pomoči, pred tem bi denimo lahko znižali njegovo višino ali zaostrili pogoje za pridobitev tega dodatka.

Kljub vsem očitkom in pomislekom je zakonsko novelo danes podprlo več poslancev, kot jih je bilo proti. Novelo so med drugim podprli tudi Tadeja Šuštar iz NSi, Marko Bandelli iz SAB ter oba poslanca narodnih skupnosti. Ostali poslanci NSi so se večinoma vzdržali, Franc Kramar iz SAB je bil proti, ostali poslanci SAB pa niso prijavili navzočnosti.

Med argumenti so navajali, da je bil dodatek uveden v času gospodarske krize, ko je bila stopnja brezposelnosti velika, socialna pomoč pa nizka. Prav tako so navajali, da je razkorak med minimalno plačo in minimalnim osebnim dohodkom premajhen.

Ob tem so sprejeli še dopolnilo SDS, s katerim so v zakon vnesli rešitev, po kateri bi se brezposelni lahko vključili tudi v javna dela, ki zahtevajo nižjo stopnjo izobrazbe, kot je njihova. Že na matičnem odboru pa so v zakonsko besedilo na predlog SDS vključili dopolnilo, s katerim se bodo morali prejemniki denarne socialne pomoči, sposobni za delo, vključiti v javna dela, sicer se jim denarna pomoč zmanjša na polovico.

Zavrnili pa so dopolnilo Levice, ki je predlagala črtanje člena, ki ukinja dodatek za delovno aktivnost.