V svetu že nekaj časa obstajajo sistemi umetne inteligence, ki aktivno sodelujejo pri zaposlovanju, ocenjevanju uspešnosti zaposlenih in organizaciji dela. Ti sistemi analizirajo podatke o produktivnosti, spremljajo delovne procese in predlagajo ali celo sprejemajo odločitve, ki neposredno vplivajo na zaposlene. Primeri iz prakse kažejo, da lahko takšni sistemi privedejo tudi do spornih odločitev, na primer do odpovedi delovnega razmerja na podlagi algoritmov ali nepravičnega razporejanja dela zaradi netransparentnih kriterijev.

Pogost problem je impulzivna uvedba UI brez strateškega premisleka, pogosto zgolj kot sledenje trendom ali pričakovanje zmanjšanja stroškov, pri čemer se pravni in organizacijski vidiki pogosto obravnavajo šele po uvedbi sistema, ko je za ukrepanje že prepozno. UI ni univerzalna rešitev, saj bi v mnogih primerih enake cilje dosegli z enostavnejšimi in cenejšimi digitalnimi orodji.

Če se osredotočimo na uporabo UI v delovnih razmerjih, evropski Akt o umetni inteligenci (AI Act) takšne sisteme praviloma uvršča med visoko tvegane sisteme. To pomeni, da zanje veljajo stroge zahteve. Med ključnimi je zahteva po razložljivosti odločitev kar pomeni, da mora biti mogoče razumeti, kako je sistem prišel do določene odločitve. To je pomembno tudi z vidika, da mora vodstvo podjetja vedno znati utemeljiti razloge za neko odločitev. Poleg tega morajo organizacije zagotoviti učinkovit človeški nadzor, kar pomeni, da mora imeti človek možnost poseči v odločitev UI ali jo razveljaviti. Obvezna je tudi natančnost, zanesljivost in robustnost sistema, vodenje evidenc, ustrezno upravljanje podatkov, ki zmanjšuje tveganje pristranskosti, ter skladnost z načeli transparentnosti, vključno z obveščanjem zaposlenih o uporabi takšnih sistemov. Poleg tega GDPR zahteva zakonito obdelavo osebnih podatkov, omejitev namena uporabe in pravico zaposlenih do vpogleda ter popravka avtomatiziranih odločitev. Nacionalna zakonodaja dodaja obveznosti posvetovanja s predstavniki delavcev in varovanja zdravja ter dostojanstva zaposlenih.

Zato ni dovolj, da podjetje investira v razvoj ali nakup naprednega sistema UI. Če ta ni skladen s pravnimi zahtevami, lahko postane neuporaben, kar pomeni neposredno finančno izgubo, hkrati pa tudi reputacijsko tveganje. Nepravilno uvajanje UI lahko vodi v kršitve pravic zaposlenih, sankcije regulatorjev in izgubo zaupanja.

Uvajanje UI zato zahteva strateški pristop: oceno vplivov na poslovanje in zaposlene, skladnost z zakonodajo ter aktivno vključevanje zaposlenih. Organizacije, ki uspešno uvajajo UI, vlagajo ne le v tehnologijo, ampak predvsem v ljudi. Vse bolj je pomembno vseživljenjsko učenje, nadgrajevanje digitalnih kompetenc in razvoj prilagodljivosti, ob hkratnem zagotavljanju pravičnosti in vključujočega delovnega okolja.

Vse te vsebine – od pravnih okvirjev umetne inteligence do njenega vpliva na organizacijo dela in kadrovske strategije, sistematično obravnavamo tudi v okviru magistrskega študijskega programa Pravo za management na UP FM. 

Program je zasnovan interdisciplinarno in študentom omogoča poglobljeno razumevanje sodobnih izzivov na presečišču prava in managementa. Posebna prednost programa je, da je ta brezplačen in da predavanja potekajo izključno v popoldanskem času, kar omogoča študij tudi zaposlenim posameznikom. Program odlikuje tudi kvartalni sistem, ki omogoča sprotno opravljanje študijskih obveznosti, ter poudarek na povezovanju praktičnih primerov s teorijo, kar zagotavljajo strokovnjaki in raziskovalci, ki poučujejo na tem programu.

Če vas to področje zanima, vas vabimo, da se udeležite informativnih dni magistrskih programov UP FM, ki bodo potekali 6. maja ob 17. uri v prostorih naše fakultete.