Hrvaška vlada na čelu s HDZ je prejšnji teden predlagala spremembe pokojninske zakonodaje, potem ko je bilo jasno, da so trije največji hrvaški sindikati zbrali več kot 700.000 veljavnih podpisov državljanov proti pokojninski zakonodaji, ki je začela veljati v začetku leta. Z današnjimi spremembami, ki jim ni nasprotoval nihče izmed prisotnih poslancev, so določili, da imajo pravico do starostne upokojitve delavci, stari 65 let, z najmanj 15 let delovne dobe. Po dosedanji zakonodaji bi se lahko upokojili s 67 leti, in sicer od 1. januarja 2033.

Delavci bodo imeli pravico do starostne pokojnine tudi, če bodo imeli 60 let in 41 let delovne dobe, namesto dosedanjih 61 let in 41 let delovne dobe. Začasna upokojitev bo možna s 60 leti in 35 leti pokojninske dobe, namesto dosedanjimi 62 leti. Sindikati so predlagali tudi znižanje pokojnine za 0,2 odstotka za vsak mesec predčasne upokojitev, kar bi pomenilo 12 odstotkov nižje pokojnine za pet let predčasne upokojitve namesto predvidenih 18 odstotkov, kar je tudi uvrščeno v zakonske spremembe.

Andrej Plenković

Ženske se bodo lahko starostno upokojile pod enakimi pogoji kot moški s 65 leti starosti in 15 leti delovne dobe od 1. januarjem 2030 namesto od 31. decembrom 2026. Po današnji odločitvi sabora so iz pobude 67 je preveč sporočili, da gre za zmago več kot 700.000 državljanov, ki so podpisali referendumsko pobudo za spremembo pokojninske zakonodaje. Kot so dodali, ostaja "grenak priokus prevare demokracije", ker državljanom niso omogočili, da bi na referendumu izrekli svoje mnenje.

Hrvaški premier Andrej Plenković in HDZ sta se na vsak način želela izogniti referendumu o pokojninski zakonodaji pred prihajajočimi predsedniškimi volitvami, na katerih upajo v zmago svoje kandidatke, sedanje predsednice Kolinde Grabar-Kitarović. Število podpisov pod referendumsko pobudo, ki so jih zbirali pomladi, je bilo tudi pokazatelj nezadovoljstva volivcev z vlado premierja Plenkovića, ker so referendum podprle praktično vse opozicijske stranke z leve in desne ter liberalne in konservativne nevladne organizacije in državljanske pobude, pred stojnicami pa je bilo videti volivce vseh generacij. Hrvaški sindikati so imeli tudi podporo slovenskih kolegov.