"Podnebne spremembe in vse večja intenzivnost napadov novih in starih škodljivih organizmov postavljajo tako pred oljkarje kot pred nas raziskovalce nove izzive," je pojasnila predstojnica omenjenega inštituta za oljkarstvo Maja Podgornik.

"Pridelava namiznih oljk je tako z vidika novih okoljskih razmer kot tudi z vidika zagotavljanja visoke kakovosti izdelka zelo zahtevna in marsikdaj zaradi butične pridelave ekonomsko neopravičljiva. Z vidika slednjega je ključno spodbujati in ozaveščati širšo javnost o pomenu lokalnih produktov, ki poleg zagotavljanja lokalne samooskrbe s hrano pomembno prispevajo tudi k ohranjanju in varstvu kulturne ter naravne dediščine," je dodala.

Spomnila je, da je bila že leta 2006 izdelana specifikacija za "namizne oljke Slovenske Istre" z zaščiteno označbo porekla in leta 2008 je pristojno ministrstvo izdalo pravilnik zanje, vendar vključevanje pridelovalcev namiznih oljk v evropske sheme kakovosti v praksi ni zaživelo.

"Vse do danes je tako slovenska pridelava namiznih oljk ostala na ravni domače obrti. Glavni namen dogodka je spodbujati pridelavo namiznih oljk ter dvigniti njihovo kakovost na višjo raven, z vizijo, da bodo nekoč tudi namizne oljke, podobno kot slovensko oljčno olje, zaščitene z označbo porekla in prepoznane na svetovni ravni," je še povedala Podgornik.

Slovenske oljke po njenih besedah niso zgolj kmetijski pridelek, temveč ambasadorji trajnostnega kmetijstva. "Ohranjajo vse ključne elemente naše lokalne identitete - od mozaične krajine, bogate tradicije, kulturne dediščine in arhitekturnih značilnosti do avtohtonega rastlinstva in naravnih habitatov, kar krepi biotsko raznovrstnost in trajnostno upravljanje ekosistemov," je pojasnila.