Nikola Šavle

Nikola Šavle je bil v Kmetijski zadrugi (KZ) Agraria Koper devet let vodja komerciale in nekaj manj kot leto dni vršilec dolžnosti direktorja. Konec januarja 2022 mu upravni odbor ni potrdil mandata. "V tem času je bila večino časa predsednica zadruge Jožica Bolčič, direktor pa Robert Fakin. Prepričan sem, da je bilo to najboljše obdobje v zgodovine zadruge. Iz podjetja, ki je bilo v zelo slabem stanju, smo v desetih letih naredili eno najuspešnejših kmetijskih zadrug v državi. Ob mojem odhodu je bila zadruga na vrhuncu moči z motiviranimi in pripadnimi zaposlenimi, odlično ponudba blaga in storitev, najboljšimi pogoji nakupa za kmete in jasno vizijo glede prihodnosti," je prepričan Šavle, ki je vesel, da je k uspehu koprske zadruge prispeval tudi sam.

Kaj je upravni odbor KZ Agraria navedel kot razlog, da mu ne potrdijo mandata?

"Nekaj posameznikov iz upravnega odbora in vodstva zadruge me na mestu direktorja ni želelo in razhod je bila edina sprejemljiva možnost, saj sodelovanje ni bilo več mogoče," odgovarja danes prvi mož Kmetijske zadruge (KZ) Tolmin in dodaja:

"Moram priznati, da je bil to zame zelo hud udarec in ga ni bilo ravno lahko preboleti. Ne glede na slab zaključek, sem na svoje delo in dosežke KZ Agraria zelo ponosen. Še bolj pa sem ponosen na to, da sem z zaposlenimi v pisarnah, trgovinah, mesnicah, skladiščih in med kmeti ustvaril odlične odnose, ki so temeljili na medsebojnem spoštovanju in poštenem ter profesionalnem delu za zadrugo. Še danes imam veliko prijateljev v koprski zadrugi, med kmeti, zaposlenimi in kupci. Zelo lep občutek je, ko ti veliko število njih iskreno pove, da te zelo pogrešajo."

Sodelovanja s koprsko zadrugo Šavle ni prekinil. "To sodelovanje podpiram ter spodbujam. Agraria je za nas zelo pomemben partner, veže pa nas sodelovanje, ki traja že 20 let. Tako v zadrugi kot v mlekarni od Agrarie nabavljamo sadje in zelenjavo, v trgovinah Agrarie pa najdete bogato izbiro izdelkov Alpije in Mlekarne Planika. V darilnih paketih, ki smo jih za novo leto podarili našim zaposlenim in članom zadruge, so bili tudi izdelki Vinakoper (KZ Agraria je solastnik) in KZ Agraria (šalša)," pravi.

240 zaposlenih in 40 milijonov evrov prihodkov letno

Vodenje KZ Tolmin je prevzel z letom 2023, ko se je upokojil dolgoletni direktor Niko Maver. "Zadrugo je vodil 30 let, vse od njene ustanovitve. V navedenem obdobju je iz zelo skromnih začetkov prerasla v eno največjih slovenskih zadrug, ki skupaj z mlekarno zaposluje 240 ljudi in letno ustvari 40 milijonov evrov prihodkov. Je eden najbolj zaslužnih, da so pred leti uspeli prevzeti – prevzem je bil izjemno zahteven proces – mlekarno od propadajočega Kraškomerca in lastništvo prenesti na našo zadrugo," o svojem predhodniku pripoveduje Šavle.

Vodenje kobariške mlekarne Planika je prevzela Anka Lipušček, "ki je skupaj s sodelavci spisala edinstveno zgodbo o uspehu in mlekarno ustoličila kot najboljšo mlekarno v državi". Šavle je prepričan, da so k razvoju in rasti zadruge ključno prispevali posoški kmetje, ki so "vodstvo podpirali in mu zaupali. Zavedali so se, kako pomembni sta zadruga in mlekarna, in tega se zavedajo še danes".

"Zadružništvo v Posočju je resničen primer dobre prakse in tega, kako zdrava je lahko kmečka pamet. Stopiti v čevlje tako uspešnega predhodnika ni ravno mačji kašelj. Po odhodu iz Agrarie sem prejel nekaj zanimivih ponudb za službo. Ponudba, da prevzamem vodenje tako pomembne zadruge kot je KZ Tolmin, je bila zame resnično velika čast in sem jo s spoštovanjem in odgovornostjo tudi sprejel," ne skriva Šavle.

Trgovina z mesnico v Novi Gorici

Koprčan, doma z Markovca, vajen pogleda na morje, je tako poprijel za povsem drugačno zgodbo, kot se je pisala na obali. Iz Kopra se v Posočje vozi trikrat do štirikrat tedensko. "Občasno tam tudi prespim. Te odločitve kljub oddaljenosti, naporni vožnji, napornem delovniku v nobenem primeru ne obžalujem. Vodenje KZ Tolmin ni samo služba, je tudi poslanstvo, saj skrbiš za kmetijstvo, pridelavo in proizvodnjo hrane, delovna mesta za več sto ljudi."

V Kopru 'doma', v Tolminu 'forešt'?

"Moral sem se prilagoditi novemu okolju in ljudem, nekoliko drugačni mentaliteti, pridobiti njihovo zaupanje … Ljudje v Posočju so nekoliko bolj zadržani in te ne spustijo zelo hitro blizu. Kljub temu mislim, da so kmalu ugotovili, da sem normalen človek, ki pošteno opravlja svoje delo in se trudi, da za zadrugo, njene člane, zaposlene ter kupce dela najboljše," začetke v novem delovnem okolju opisuje Šavle.

Nad Posočjem je navdušen, "z zaposlenimi sem vzpostavil korektne odnose, ravno tako menim, da imam zelo korektne odnose s člani zadruge". Tako zadružniki kot zaposleni "resnično dobro skrbijo" za zadrugo, kar ga zelo veseli, saj ima zadruga pomembno mesto in je "zelo priljubljena med prebivalci Posočja".

Če je v Kopru prevladovala zelenjava, v Posočju prevladuje živinoreja. "V Kopru smo vedno govorili, kako težko je biti kmet na sadjarskih oz. zelenjadarskih kmetijah, kar je sicer res. Ko pa vidiš, v kako težkih pogojih delujejo kmetje v Posočju, šele spoznaš, kaj so zares težki pogoji kmetovanja."

Živina v Posočju se žene v planine, kjer se pase na visokih in strmih pobočjih. Planine so težko dostopne in na njih večkrat primanjkuje vode, ki jo je potrebno dovažati s traktorji, "da ne omenjam neviht, vetrov, udarov strel … ki so v planinah zelo pogost pojav. V hlevih je z živino ogromno dela. Molze se dvakrat dnevno, 24/7, nenehno je potrebno skrbeti za higieno v hlevih, na molziščih. Tem kmetom bi morala država finančno izdatno pomagati samo zato, ker obstajajo in vztrajajo v tako težki dejavnosti".

Vendar pa neokrnjene in težko dostopne planine, kljub garaškim razmeram bistveno prispevajo k danes vse bolj redki, a najbolj pomembni komponenti prehrane, česar se Šavle dobro zaveda: "Iz tako težkih pogojev delovanja kmetij nastajajo naši izdelki vrhunske kakovosti, saj se živina prehranjuje zdravo, v neokrnjeni naravi. Pridelani in proizvedeni so skrbno, po tradicionalnih postopkih in recepturah. To je edinstvena dodana vrednost naših proizvodov in le malokdo se lahko primerja z našo kakovostjo in poreklom".

Danes imajo 14 trgovin in večino prihodkov ustvarijo v maloprodaji

Tolminska kmetijska zadruga ima približno 200 članov z območja Kanala, Kobarida, Tolmina in Bovca. Letno od kmetov odkupijo 5 milijonov litrov mleka, okoli 800 glav govedi in 900 glav drobnice, jančkov. Sprava so odkupovali mleko in živino in s kmetijsko trgovino oskrbovali svoje člane, potem pa je trgovina postala ena od osnovnih dejavnosti zadruge. Danes imajo 14 trgovin in v maloprodaji ustvarijo večino prihodkov.

Trgovine z živili imajo v Novi Gorici, Bovcu, Goriških Brdih, Kanalu, Breginju, Tolminu, Volčah in Slapu od Idrijci. V Tolminu imajo samostojno mesnico, bife, trgovino z obutvijo in oblačili, trgovino z izdelki za dom in gospodinjstvo, kmetijsko trgovino in gradbeno trgovino, kjer imajo tudi servis kmetijske mehanizacije. V Goriških Brdih imajo gostilnico Oštarija, v Tolminu pa se nahaja tudi klavnica in proizvodnja suhomesnatih izdelkov Alpija.

Upad italijanskih kupcev v Goriških Brdih

Poslovno leto je tolminska zadruga zaključila uspešno, s prihodki na ravni leta 2023 in "čisto v vseh enotah dosegamo boljši poslovni izid". Kot izpostavlja Šavle, zaposlenim redno izplačujejo "korektne plače" in redno plačujejo obveznosti do dobaviteljev.

"Nekoliko težav imamo v trgovini v Goriških Brdih, kjer predvsem zaradi upada števila kupcev iz italijanske strani ne dosegamo zastavljenih ciljev. Z nekaj korektivnimi ukrepi, dobrim delom celotne ekipe in dodatno ponudbo smo poslovanje te enote bistveno izboljšali," pravi direktor zadruge, ki je lani investirala v vzpostavitev mini pekarne prav v enoti v Goriških Brdih. Te pekovske izdelke prodajajo v vseh njihovih trgovinah. V obratu Alpija so 250.000 evrov vložili v nove proizvodne stroje, prenovili so trgovino v Slapu ob Idrijci.

Prioritetna investicija je nova klavnica

Investicije bodo v tolminski zadrugi izvajali glede na to, kako dobri bodo pri pridobivanju sredstev, soglasij in ostale potrebne dokumentacije. "Prioriteta je zagotovo vzpostavitev nove klavnice, ki je za našo zadrugo in celo Posočje izjemnega pomena. Poleg finančnega izziva – gre za investicijo v višini 2 milijona evrov – je največji izziv pridobitev ustrezne nove lokacije. Pri iskanju slednje nam zelo pomaga Občina Tolmin."

Prenoviti želijo tudi tolminsko mesnico, dodati ribarnico, urediti upravno stavbo in dodatna skladišča. "Potreb, želja in projektov je veliko, vsekakor pa je na vrhu prioritet klavnica."

Nobenega dvoma ni, da je kmetijstvo v Posočju izjemnega pomena. "Brez kmetov ne bi bilo ne zadruge ne mlekarne in s tem posredno in neposredno povezanih več sto delovnih mest," izpostavlja Šavle. Vpliv ima tudi na turizem, "brez urejene krajine, za katero s košnjo, pašo in urejanjem skrbijo naši kmetje, tudi Posočje ne bi bilo več tako lepo za obiskovalce". Vendar pa se tudi v Posočju število kmetij manjša -"in to predstavlja največji izziv za našo zadrugo".

Zadruga je stoodstotna lastnica mlekarne Planika, v kateri je Šavle eden od nadzornikov. Uspešno jo vodi Miran Božič. "Blagovna znamka je utrjena in zelo prepoznavna. Izdelki mlekarne so med potrošniki zelo priljubljeni, saj so sinonim za vrhunsko kakovost."

Zato pa je proizvodnja suhomesnatih izdelkov pod blagovno znamko Alpija butična. "Uporabljamo izključno surovine najboljše kakovosti in pri tem ne odstopamo. Ravno tako ni odpustkov pri procesih, saj delamo vse po tradicionalnih metodah, brez dodatkov, barvil, pospeševalcev izdelkov," zaključuje Šavle. Planika in Alpija sta blagovni znamki, ki ju načrtujejo v prihodnje okrepiti. Planika prodaja svoje izdelke tudi čez mejo, dobiti jih je mogoče na prodajnih policah furlanskih trgovcev.