Slovenski obrtniki in mali podjetniki niso proti nagrajevanju svojih zaposlenih, saj se zavedajo, da so prav dobri delavci ključ do skupnega uspeha, je bila pa uvedba obvezne božičnice zgrešena, so opozorilo OECD v današnjem sporočilu za javnost pospremili v OZS.

"V OZS smo že ob napovedi tega ukrepa glasno opozarjali, da gre za populističen predvolilni bonbonček prejšnje oblasti, ki je bil sprejet izključno za nabiranje političnih točk, ne pa na podlagi gospodarskih dejstev. Naše mnenje ostaja nespremenjeno. Božičnica oz. nagrada za poslovno uspešnost mora ostati odraz dobrega dela in uspešnega poslovanja podjetja. Ta nagrada pa popolnoma izgubi svoj smisel in motivacijsko funkcijo, če postane z zakonom predpisana obveznost, ki jo je treba izplačati ne glede na prispevek delavca ali dejanski poslovni rezultat podjetja," je izpostavil predsednik OZS Blaž Cvar.

Kot so zagotovili v zbornici, bo malo gospodarstvo, ko bodo podjetja z zaposlenimi ustvarjala dodano vrednost in poslovni presežek, vedno nagrajevalo delavce. Država ne more z odloki ustvarjati dobička, lahko pa s pretiranimi obremenitvami ogrozi obstoj številnih malih podjetij in delovnih mest, so sklenili.

Namestnica direktorja sektorja za študije posameznih držav v oddelku za ekonomske zadeve OECD Isabell Koske je v torek v Ljubljani predstavila najnovejše poročilo za Slovenijo, pri tem pa med drugim izrazila pomisleke glede nedavno uvedenega zimskega regresa. Po mnenju OECD bi bilo treba ta ukrep znova premisliti.

A ministrstvo za finance ukinitve obveznega zimskega regresa trenutno ne načrtuje, temveč odločitev o njegovi usodi prepušča dialogu med socialnimi partnerji, so na resorju, ki ga zdaj vodi Andrej Šircelj, povedali za Svet24.

Zakon o pravici do zimskega regresa ter prenovi ugotavljanja davčne osnove z upoštevanjem normiranih odhodkov, ki ga je pripravila vlada Roberta Goloba in je v veljavi od 20. novembra, določa, da ima vsak delavec pravico do zimskega regresa v višini polovice minimalne plače.

Obvezna božičnica je močno razburila gospodarstvo. Delodajalske organizacije so poudarjale, da bi lahko poglobila finančne težave dela podjetij. Zavzemale so se za ustavno presojo zakona prek državnega sveta, potem ko niso dobile dovolj glasov, pa je pobudo za to vložila skupina podjetij. Ustavno sodišče odločitve še ni sprejelo.

Novost pa torej ni udarila po žepu le delodajalcev, temveč tudi državo. Izplačilo zimskega regresa za lani naj bi državni proračun stalo 118 milijonov evrov, razbremenitev prispevkov in davkov pa še izpad nekaj več kot 250 milijonov evrov.